Primorska hranilnica zaključila dokapitalizacijo
V teh dneh se je zaključila nekaj manj kot milijon evrov vredna dokapitalizacija Primorske hranilnice Vipava. Tridesetim nekdanjim lastnikom so se tako pridružili novi, natančno število novih lastnikov bo znano v prihodnjih dneh. V hranilnici bi radi v lastništvo privabili tudi primorske občine, zato so svojo vizijo predstavili na svetu regije.
NOVA GORICA, VIPAVA > Po statutu Primorske hranilnice ne sme imeti nihče izmed lastnikov več kot 9,9-odstotni delež. "Želimo namreč razpršeno lastništvo, saj bi se slej ko prej lahko zgodilo, da bi premamile visoke obljube tujcev in bi svoj delež prodal," je po današnji predstavitvi Primorske hranilnice na seji sveta regije povedal predsednik nadzornega sveta Primorske hranilnice Peter Velikonja.
Celotna dokapitalizacija je vredna 787.000 evrov, tako da se je osnovni kapital s 3,1 milijona evrov povečal na okoli štiri milijone.
"Ne samo profesionalno, pač pa tudi osebno sem zelo zadovoljen," je o zaključku dokapitalizacije povedal Velikonja in nadaljeval: "Glede na to, kako nizka je stopnja zaupanja ljudi v institucije, smo bili nekoliko prestrašeni in menili, da bomo uspeli z dokapitalizacijo samo iz primorskih virov". So pa k sodelovanju vseeno povabili tudi investitorje iz celotne Slovenije in iz tujine.
Dosedanji lastniki in vodstvo si želijo, da bi hranilnica ostala pretežno v primorskih rokah, zato so z odzivom zelo zadovoljni. Veliko zanimanja je bilo tudi s strani tujcev, vendar se jih po besedah Velikonje nekoliko bojijo, saj imajo pridobljeno bančno licenco, kar pa "danes pomeni, da se jim bolj splača kupiti eno tako banko kot smo mi, kot pa zaprositi za bančno licenco z vsemi stroški, ki so s tem povezani".
Severnoprimorski župani so v razpravi povedali, da se želijo s Primorsko hranilnico pogovarjati o možnostih za sodelovanje. Zato bo vodstvo hranilnice obiskalo vsako občino posebej, po pogovorih pa se bodo na eni izmed prihodnjih sej sveta regije župani odločili o sodelovanju.
Zaradi slabih izkušenj, ki jih ima večina severnoprimorskih županov z ukinjanjem manjših poslovalnic Nove KBM in napovedanim odpuščanjem zaposlenih v novogoriški centrali te banke, želijo župani takega bankirja, ki bo razumel želje in potrebe občanov in gospodarstva v regiji.