Primorski živilci skupaj skozi krizo
Neformalna skupina Po primorsko povezuje enajst primorskih živilskih podjetij in zadrug, ki že od leta 2015 sodelujejo pri promociji in prodaji svojih izdelkov in pridelkov, poudarjajo pomen lokalno pridelanih surovin in hrane, si prizadevajo za pravičnost vseh v verigi od kmeta dalje in si izmenjujejo koristne informacije. Te pridejo v času rasti cen repromateriala in energentov še kako prav.
MIREN > “Po primorsko povezuje primorska živilska podjetja, ki jih poleg zavezanosti h kakovosti združuje skupen cilj ohranjanja slovenske živilske industrije, kmetijstva in delovnih mest,” je na novinarski konferenci na Cerju povedal Matic Majcenovič, član uprave Mlinotesta.
Jutri bi moralo v središču Ljubljane potekati že tradicionalno kulinarično promocijsko doživetje Po primorsko, ki ga vsako leto ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini organizirajo primorska živilska podjetja in zadruge v sodelovanju z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, a je zaradi slabe vremenske napovedi preloženo na prihodnji mesec.
240 milijonov evrov prihodkov je v letu 2021 ustvarilo enajst podjetij v združenju Po primorsko
V združenje Po primorsko so vključeni Mlinotest, Mlekarna Planika, Pivka perutninarstvo, Delamaris, Kras, Vinakoper, Vinakras. Klet Brda, Kmetijska zadruga Tolmin, Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija in kmetijska zadruga Agraria.
Sodelujejo z več kot 850 kmetijami
Omenjena podjetja in zadruge so v letu 2021 ustvarila preko 240 milijonov evrov prihodkov, kar je desetina vseh prihodkov živilskih podjetij v Sloveniji in 58 odstotkov vse primorske živilsko-predelovalne industrije.
Anka Miklavič Lipušček, pobudnica združenja: “Izjemnega pomena je to, da imamo izdelke vseh enajstih podjetij v združenju na policah svojih trgovin. S tem našim kupcem ponujamo tisto najboljše, kar proizvaja Primorska.”
Zaposlovala so 1776 zaposlenih, kar je nekaj več kot 12 odstotkov vseh zaposlenih v slovenski živilski industriji. Primorska živilska podjetja in zadruge povezujejo in sodelujejo z več kot 850 kmetijami in s tem prispevajo k ohranjanju in razvoju slovenske pridelave in predelave hrane.
Matic Majcenovič, član uprave Mlinotesta: “Po primorsko povezuje primorska živilska podjetja, ki jih poleg zavezanosti h kakovosti združuje skupen cilj ohranjanja slovenske živilske industrije, kmetijstva in delovnih mest.”
Aktualne razmere zaradi energetske draginje niso rožnate, zato je tudi srečanje na Cerju, kot je pripomnil Borut Volk, direktor podjetja Kras, minilo v nekoliko bolj resnobnem vzdušju kot pretekla leta. Prav izmenjava izkušenj oziroma informacij o cenah energentov pri različnih dobaviteljih in podobno pa tudi v teh kriznih časih nakazujejo koristi povezovanja in sodelovanja.
V združenju odprti tudi za nove člane
“Izjemnega pomena je to, da imamo izdelke vseh enajstih podjetij v združenju na policah svojih trgovin. S tem našim kupcem ponujamo tisto najboljše, kar proizvaja Primorska - odlično hrano, super vina in vse, kar sodi zraven. S tem poskrbimo tudi za podeželje, saj so tudi kmetje primerno plačani za to, kar pridelajo,” je povedala Anka Miklavič Lipušček, pobudnica združenja in nekdanja direktorica Mlekarne Planika. Dodala je, da se lahko Primorci pohvalijo še s čim drugim, ne le tem, kar ponuja enajst podjetij v združenju, tako da so vrata v prihodnje odprta še za koga.
“To združenje nima statuta, nima pisanih pravil, ima vrednote. Naša podjetja, zadruge izvirajo iz tradicije, iz lokalnega okolja in pridelkov, zaposlujemo lokalne ljudi,” je povedal Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda in dodal, da je covid kriza razkrila, kako pomembno je imeti delovna mesta in oskrbo doma, kako pomembna je prehranska varnost.
Brez kmetijstva ni turizma
Niko Maver, direktor Kmetijske zadruge Tolmin je izpostavil, da je kmetijstvo gospodarska panoga, ki postaja tudi neka infrastruktura turizmu, saj brez kmetijstva ni turizma. V tem kontekstu je zelo pomembno, da gostinci prodajajo lokalne proizvode.
Aleksander Debevec iz Pivke Perutninarstva in Delamarisa je povedal, da člane združenja kljub različnim dejavnostim, s katerimi se ukvarjajo, druži ohranjanje tradicije in želja širši javnosti predstaviti pomen lokalne pridelave.
Patricija Pirnat iz Kmetijske zadruge Agraria je potožila, da v zelenjadarski in sadjarski panogi skoraj ni mladih prevzemnikov, sicer pa so se vsi prisotni strinjali, da morajo na višjih ravnem nekaj ukreniti glede cen energentov, saj se z energetsko draginjo soočajo vsa podjetja. Brez ukrepanja pa v panogi ne bodo konkurenčni izdelkom iz drugih držav, kjer so prišli z ustreznimi ukrepi podjetjem naproti.