Primorski tehnološki park nima za kredit
Primorski tehnološki park (PTP) je na tesnem z denarjem. Glavni razlog je dolg najemnika tretjine prostorov parka, ki ne plačuje najemnine. Novogoriška in šempetrska občina sta v zameno za eno od zemljišč parku namenili 236.400 evrov. A to je začasna rešitev. Zahtevata, naj pripravi sanacijski program, da ne bo v kratkem spet prosil za pomoč.
NOVA GORICA, ŠEMPETER> PTP že več mesecev ne vrača kredita, ki ga je pri Banki Koper najel za obnovo sedeža v Vrtojbi, za kar je dobil tudi pomoč EU. “Če bi ga vračali, ne bi zmogli poravnavati drugih obveznosti,” pravi direktor Stojan Ščuka. Banki dolgujejo več kot 80.000 evrov, glavni razlog pa so po besedah Ščuke težave družbe Carbon, ki od januarja 2010 ne plačuje najema tretjine prostorov v PTP ter mu dolguje 150.000 evrov in obresti. Park jih terja na sodišču, a to še ni odločilo. “Sicer bi poslovali z dobičkom,” trdi Ščuka.
Oba sveta sta prikimala reševanju PTP. Mestni je ustanovo hkrati zavezal, naj denar porabi le za kredit, poišče nove programe za poslovanje in se opredeli do predloga reprogramiranja kredita. Pričakuje pa tudi program krčenja stroškov PTP.
A tudi Banka Koper terja svoj denar in je med drugim predlagala, da bi ji PTP odstopil terjatve do najemnikov, ti pa bi z njo sklenili cesijo. Ker bi to, kot pravi Ščuka, otežilo normalno poslovanje parka, bosta njegovi lastnici občini raje parku za eno od parcel, vloženih v park ob dokapitalizaciji leta 2005, plačali 236.400 evrov. Pol tega zneska bo dovolj za letošnje obveznosti do banke, razlaga Ščuka: “Za naslednjega pol leta računamo na vložek Šempetra, po tem obdobju pa mislim, da bodo sodni mlini rešili našo zagato.”
Vreča brez dna?
Ob razpravi o odkupu parcele je bilo v mestnem svetu slišati, da je to najboljša začasna rešitev. “V park smo vložili 750.000 evrov, tam imamo šest milijonov kapitala. In če ne pomagamo, lahko izgubimo denar EU,”jo je zagovarjal župan Matej Arčon. A svetniki so imeli pomisleke in jih je zanimalo predvsem, kakšna je trajna rešitev.
“Mar nismo nedavno sprejeli sklepa, naj PTP izdela sanacijski program,” je opozoril Anton Peršič (LRP). “S sklepom rešimo PTP za nazaj, toda banki bo še moral plačevati 15.000 evrov na mesec. Tega ne zmore. Čez pol leta se bo vrnil s podobnimi problemi,” je prepričan Črtomir Špacapan (Zares). Po mnenju Srečka Tratnika (LDS) je temeljni problem delovanje parka, posebej kritični pa so bili v SDS. Patricija Šulin in Kaja Draksler sta zahtevali odgovornost za težave. Šulinova je podvomila v gospodarnost nakupa stavbe PTP in najema kredita. Poslopje bi prodala in park selila tja, kjer bi lahko zahteval višje najemnine. Spraševali sta, zakaj od Carbona še niso izterjal dolga, kako so mu sploh lahko oddali toliko prostorov? Zlasti v SD pa so odvračali, da je tehnološki park neprofitni ustvarjalec delovnih mest, ki ne sme zamreti, že zaradi dotacije EU ne.
Tehnološki park mora znižati stroške
Tudi v Šempetru so svetniki potrdili nakup parcele, a so, enako kot v Novi Gorici, bili kritični do dogajanja v PTP. Predvsem do tega, kako se lahko zgodi, da najemnik toliko časa ne plačuje najemnine za tako velike prostore. “Treba je proučiti, od kod prihaja izčrpavanje PTP,” je dejal Aljoša Makovec (SDS). “Ne gre za pomoč parku, ampak rešujemo občinsko premoženje. Ni ravno res, da vse težave izvirajo iz dolga neplačnika. Tudi park bo moral znižati stroške, o čemer pa doslej ni hotel kaj dosti slišati,” pa je dejal župan Milan Turk.
Ščuka je pojasnil, da zaradi pravnih ovir denarja od Carbona ne morejo kar tako izterjati in ga “vreči ven”. Carbon da je imel obetajoče načrte, a naj se mu ne bi izšli, je dejal in poudaril, da v PTP niti ne računajo na poravnavanje prav vseh najemnin, sicer glavnega vira denarja za vračilo svojega kredita, ker dajejo prostor podjetjem v nastajanju.
AMBROŽ SARDOČ, MITJA MARUSSIG