Pripoved o grozotah in strašni ceni vojne

Goriška
, posodobljeno:

Kobariški muzej ob obeleževanju začetka prve svetovne vojne postavlja na ogled razstavo Take vojne si nismo predstavljali, ki prinaša pričevanja številnih udeležencev različnih narodov. Kobariški muzej jo je pripravil skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.

Razstava Takšne vojne si niso predstavljali prinaša pričevanja udeležencev bojev
Razstava Takšne vojne si niso predstavljali prinaša pričevanja udeležencev bojev

KOBARID > Tradicionalni dan Kobariškega muzeja vsako leto prinaša novo razstavo, s katero približajo del vojne, ki se je začela pred stotimi leti. Tokrat so si za njen naslov izposodili besede udeleženca prve svetovne vojne Ivana Mateliča, ki so rdeča nit in skupna izkušnja številnih: “Take vojne si nismo predstavljali.”

Jezik ni premogel besed

Razstava, ki so jo odprli v soboto, pripoveduje, kako je dogajanje presegalo meje predstav o vojni in tudi jezik ni premogel besed, s katerimi bi jo lahko opisali. “Dogajanja ni mogoče predstaviti niti z nekaj kamenčki, iztrganimi iz mozaika, sestavljenega iz milijonov pričevanj pripadnikov različnih narodov,” so kot uvod k razstavi zapisali njeni ustvarjalci.

Na razstavo so umestili predvsem pripovedi vojakov z obdobja pred koncem vojne, ko so se že delili na poražence in zmagovalce. V kasnejšem obdobju so bile njihove besede za potrebe dnevne politike dobrodošle, marsikdaj pa tudi nezaželene. Med slednje spada pogovor dveh francoskih vojakov pomladi leta 1917, ki si ga je za uvod v svoji knjigi Isonzo 1917 izbral italijanski pisec Mario Silvestri: “Kateregakoli domoljuba izzivam, naj pride, da bi preživel kot navaden vojak samo tisoč noči v prvi bojni črti, ne da bi pri tem zasovražil domovino.” Podobno so grozote in strašna cena bojev strle nekdanjega zagovornika vojne, znamenitega pisatelja Rudyarda Kiplinga, potem ko mu je ta vzela sina: “Če vas kdaj sprašujejo, zakaj smo umrli, jim povejte, da zato, ker so naši očetje lagali.”

Ujetništvo v času miru

Bolj kot dogajanje na bojišču je mnoge za vse življenje zaznamovalo poniževanje, trpljenje, stradanje in druge strahote v ujetniških taboriščih. Prepuščeni na milost in nemilost nasprotnikom so upali na konec vojne in, še bolj absurdno, bili vojni ujetniki še več let, ko je že zmagal mir.

Temačno pripoved nekoliko ublaži svetel žarek zgodbe Seppa Pailerja, napisan na dan, ko na celotnem “njegovem” odseku fronte ni bilo niti enega strela in je bilo nasprotnikom prizaneseno.

Častno članstvo Lovru Galiću

V soboto so med častne člane Kobariškega muzeja sprejeli Lovra Galića iz Zagreba, ki je zavzeto preučeval dogajanje na soški fronti in raziskoval materialno dediščino na nekdanjem bojišču in v zaledju.

“Prav leta 1990 je zaključil delo pri pripravi osnutka obsežne knjige z naslovom Pozabljena vojna in, naslovu primerno, založnikov ni uspel prepričati v njeno izdajo. Velikodušno nam je odstopil celotno besedilo, ki je bilo nam in piscem, ki so mu sledili, v veliko pomoč in navdih,” so pojasnili v muzeju. “Z znanstvenim raziskovalnim delom si je pridobil enciklopedično znanje, ki mu daleč naokoli ni primere in nam ga posredoval, kadarkoli smo ga potrebovali,” so kobariški muzealci še zapisali v obrazložitvi. Galič je že 21. častni član Kobariškega muzeja.

NEVA BLAZETIČ