Prispevala, da so odprli oči

DESKLE >Zdravnici splošne medicine v Desklah Nevenki Mlinar so nagrado podelili v prvi vrsti za delo z obolelimi zaradi azbesta. Kot so zapisali predlagatelji nagrade (desklansko društvo upokojencev, tamkajšnja KS in SABS), zdravnica že dolgo aktivno in požrtvovalno spremlja obolele zaradi azbesta v občini in pripisujejo ji pomembno ter odločilno sodelovanje pri pripravi prvega tako imenovanega azbestnega zakona in nato dopolnitev le-tega. V Deskle je prišla službovat ravno leta 1994, ko je Slovenija dobivala prvi predpis na tem področju.

Pokazalo se je, kako razširjen je problem azbestoze

“Zakonodaja sicer ni bila področje mojega dela. Pred sprejetjem zakona pa smo analizirali stanje in ugotovili, koliko ljudi sploh ima azbestozo,” takratno delo opisuje Mlinarjeva. Poudarja, da ni sodelovala pri snovanju predpisov, meni pa, da se je ravno na podlagi podatkov o obolelih, torej tudi njenega dela, tedaj “mogoče marsikdo zavedel, da so tukaj ljudje bolni, kar je resnica in tudi še bo. Zboleli so zaradi azbesta in še vedno zbolevajo. Pokazalo se je, kako obsežen je problem azbestoze.”

Ko je nagrajenka začela delati v Desklah, je strokovna javnost že dolgo vedela, da azbest povzroča vrsto rakov: “Na Zahodu so zato prej ukrepali, pri nas pa nekoliko kasneje.” In ravno tedaj se je v Sloveniji sprejemal zakon, ki je delavcem v azbestni proizvodnji omogočil predčasno upokojevanje.

Kot so zapisali predlagatelji nagrade, Mlinarjeva kot zdravnica, ki je svojčas delala v nekdanji obratni ambulanti Salonita, že 19 let prva prihaja v stik z obolelimi zaradi azbesta. In še vedno se srečuje z novimi pacienti, ki jim odkrijejo nevarna vlakna v pljučih. Stiske povzroča že spoznanje, da ima človek azbest v sebi, kajti ima ga za vselej. Zdravil za hude oblike bolezni, ki jih povzroča azbest, pa ni.

Ni pa nujno, da vsak zboli. Tisti, ki jih prizadenejo blažje bolezni, lahko po besedah Mlinarjeve še vedno kakovostno živijo. In ravno v tem vidi svojo glavno vlogo: “Moja vloga je, da spremljam te ljudi, da vem, kdaj jih je treba poslati na ustrezne preiskave, da jih zdravim, ko zbolijo, da jim pomagam, ko ji jim je najtežje.”

Prevaža tovor, pozimi pluži ceste, oživil je lokal nad avtokampom ...

Drugo od dveh letošnjih nagrad so v občini sklenili podeliti Davidu Pirihu, vsestranskemu podjetniku. Kajti kot so v njegov kratki življenjepis strnili predlagatelji, novogoriška območna obrtna zbornica, je nagrajenec poklicno pot začel v anhovskem Salonitu, jo nadaljeval v avtomehanični delavnici, delal v Italiji in se nazadnje odločil za samostojno pot, ki zdaj vključuje avtoprevozništvo in gostinstvo. V zbornici menijo, da je tako s tem kot s svojim prostočasnim udejstvovanjem pustil pečat v domačem Kanalu.

“Konec leta 1993 je Pirih kupil tovorno vozilo, ga z znanjem in s spretnostjo počasi sam obnovil in konec leta 1994 stopil na pot opravljanja prevozov, ki pa jih stalno dopolnjuje,” piše v obrazložitvi predloga za podelitev nagrade. Avtoprevozništvu je kasneje dodal vzdrževanje lokalnih cest v občini in opravljanje zimske službe, leta 2008 pa se je podal še v gostinstvo.

V najem je vzel okrepčevalnico nad kampom Korada v Kanalu in tudi dve poplavi v minulih nekaj letih, ki sta v lokali naredili kar nekaj škode, mu nista vzeli volje. Obenem je pokrovitelj odbojkarskega kluba Neptun, balinarskega in drugih društev v Kanalu, kjer je v preteklosti odigral svojo vlogo tudi kot tekmovalec in kjer je zdaj aktiven član. Prostovoljno delo opravlja na primer v turističnem in gasilskem društvu ter v krajevni skupnosti.

AMBROŽ SARDOČ

David Pirih