Priznanje in obveznost za ohranjanje tradicije
Dve od še izvirnih pustnih šeg - Cerkljanska laufarija in Drežniški ter Ravenski pust - bodo razglašeni za živo mojstrovino. Razglasitev je temelj za morebitni vpis na seznam svetovne nesnovne dediščine pri Unescu.
IDRIJA, TOLMIN > Predvsem pa je velika obveza za nosilce šeg, da jo bodo ohranjali v kakovostni tradicionalni podobi.
Pustni šegi - Laufarija in Drežniški ter Ravenski Pust - sta na državnem seznamu žive dediščine od leta 2012. Ta mesec pa se bosta pridružili trem doslej razglašenim živim mojstrovinam državnega pomena - škofjeloškemu pasijonu, izdelovanju ljubenskih potic in tradiciji izdelovanja kranjskih klobas.
Na predlog koordinatorja varovanja žive dediščine - Slovenskega etnografskega muzeja - je ministrstvo za kulturo včeraj poslalo v obravnavo odloka za razglasitev obeh šeg za mojstrovini. Do javne obravnave (ta bo 14. februarja v Tolminskem muzeju) zbirajo pripombe nanj v obeh muzejih, ki pomagata ohranjati dediščino, tolminskem in idrijskem, in na samem ministrstvu.
Namen razglasitve je zagotoviti ohranjanje in prenašanje iz roda v rod množice varovanih sestavin obeh šeg. Sočasno je ta tudi osnova za morebitno poznejšo kandidaturo na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine. Za Laufarijo je bilo za tovrsten vpis danih že več predlogov. Nekajkrat skupaj s ptujskim Kurentovanjem, a so strokovnjaki menili, da je slednje dobilo preveč komercialnega pridiha.
Medtem ko bo Ravenski pust, ki svojo šego začenja teden dni prej kot drežniški, še nekaj časa počakal na izhod, pa bodo prvi laufarji - ta terjasti - najbolj značilni liki cerkljanske šege, na ulicah že to nedeljo. Potem jih bo iz tedna v teden več. Popolna 25-članska družina z značilnimi, iz lipovega lesa izrezljanimi naličji, z izjemo ene iz kožuha, bo prišla na plano skupaj s Pustom 2. marca. Medtem ko v Drežnici pusta obsodijo v torek in ga sežgejo, ga v Cerknem obsodijo na smrt z botom po glavi. Seveda po poprejšnji sodbi v cerkljanskem narečju. Tudi v Cerknem običaj organizira fantovska skupnost v društvu Laufarija.
Pomembna obveznost je tudi spodbujanje predstavljanja pustnih likov izven pustnega časa. Tu so malenkost na boljšem laufarji, saj imajo v cerkljanskem muzeju odprto stalno razstavo oziroma pripoved o sebi Pust je kriv. Muzej hrani tudi originalna lipova naličja, ki so bila na njegov predlog že leta 1991 razglašena za spomenik premične kulturne dediščine. SAŠA DRAGOŠ