Projekt RCERO zaradi pritožb prebivalcev stoji
Projekt izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) na Goriškem trenutno miruje. Razlog so pritožbe in tožbe okoliških prebivalcev na okoljevarstveno soglasje.
NOVA GORICA > Te so velika ovira za projekt, ki je zaradi sofinanciranja z denarjem EU časovno omejeno, je po seji sveta severnoprimorske regije povedal novogoriški podžupan Mitja Trtnik.
Prihodnji teden sestanek na ministrstvu
Ta je za prihodnji teden napovedal sestanek na ministrstvu, na katerem se bodo poskušali dogovoriti za podaljšanje roka izgradnje v leto 2016. "To bi bila lahko dobra rešitev glede časovnih zamikov, do katerih je prišlo zaradi teh pritožb," je še dejal.
Če bi jim ministrstvo odobrilo del projekta prenesti v leto 2016, bi bil še vedno izvedljiv, je še dejal novogoriški podžupan, ki je zadolžen za vodenje tega projekta.
Okoliški prebivalci sedanjega odlagališča v Stari gori, ki naj bi ga uredili v sodobni center za ravnanje z odpadki za celotno regijo, so pritožbo vložili po tistem, ko je projekt konec lanskega leta pridobil okoljevarstveno soglasje, investitorji pa so z njim vložili že tudi prošnjo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Počakali bodo še teden dni
Na današnji seji sveta regije so se dogovorili, da počakajo še teden dni in se nato odločijo, kaj bodo naredili s skupnim projektom. Investicija v RCERO je ocenjena na 39 milijonov evrov, občine pa so doslej zanjo že prispevale 1,8 milijona evrov.
Celotna regija je trenutno brez delujočega odlagališča odpadkov, zato morajo smeti voziti v druge slovenske regije ali v tujino, kar je odvisno od odločitev posameznih občinskih svetov.
Na tokratni seji so župani spregovorili tudi o javnem pozivu za pripravo izvedbenega načrta regijskega razvojnega programa 2013-2015 in o morebitnih skupnih regijskih projektih v novi evropski finančni perspektivi. Župani so podprli tudi sklep slovenskih vodilnih partnerjev projektov Programa čezmejnega sodelovanja Slovenije - Italija 2007-2013, da projektom, ki še potekajo, sredstev ne nižajo.
Ker večina projektov ne bo dosegla 100-odstotne porabe po zaključku, gre ostanek neporabljenega denarja lahko v kvoto "rezanih sredstev", ki jih zahteva EU. V primeru, da bo primanjkljaj višji od razpoložljivih nepočrpanega denarja, pa naj ga Slovenija in Italija, ki sta pri zamudah na programu odigrali največjo vlogo, pokrijeta iz proračuna, so še sklenili slovenski partnerji.
STA