Prometna strategija jih je spet obšla
Župani petih primorskih občin ob četrti cestni razvojni osi Keltiki ugotavljajo, da je strategija razvoja prometa do leta 2020 znova zaobšla Posočje, Idrijsko in Cerkljansko. S pomočjo Posoškega razvojnega centra bodo svoje ceste skušali umestiti vanjo. Sočasno menijo, da Slovenija potrebuje enostavnejši in uresničljiv načrt za normalno prevoznost cest.
IDRIJA, POSOČJE > Občine ob keltiki, 97 kilometrov dolgi glavni cesti med Robičem in Kalcami, s krakom do Škofje Loke in nanjo navezanimi regionalnimi cestami, nimajo razlogov za optimizem. Državna strategija razvoja prometa do leta 2020 eno od najslabših glavnih cest v državi spet zanemarja. Kobariški župan Robert Kavčič je zato na svetu županov občin, ki ležijo ob omenjeni cesti, napovedal, da občina razmišlja, da bi se sama podala v obnovo državnih cest na svojem območju.
Predstavniki Direkcije za infrastrukturo zagotavljajo, da šteje tudi dostopnost, a razmere na keltiki in nanjo navezanem omrežju tega ne potrjujejo. Senzor, nedavna ocena varnosti na državnih cestah, pove, da 34 odstotkov keltike za voznike predstavlja visoko tveganje. Med Dolenjo Trebušo in Godovičem pa je črno obarvanih do 60 odstotkov odsekov te ceste. Še slabše je na regionalnih cestah. Sploh najslabša v državi je s 84 odstotki črnih, visoko tveganih odsekov cesta iz Bovca čez Vršič v Kranjsko Goro. Z 72 odstotki visoko tveganih odsekov sledi cesta iz Tolmina v Novo Gorico, z okrog 60 odstotki takih odsekov pa še ceste iz Sovodnja v Cerkno, iz Bovca proti Predelu in iz Godoviča čez Col v Ajdovščino.
Ker ni povezav, se vasi praznijo
“Vasi v kobariškem kotu so ob izjemno slabi glavni cestni povezavi skoraj prazne. Mi imamo svoje občinske ceste urejene in razmišljamo o dogovoru z državo, da bi svoje ceste prepisala na občino. Tako bomo lahko poskrbeli še za teh 50 kilometrov,” je povedal Kavčič.
Kobarid bi si ob 77 kilometrih občinskih cest to morda celo lahko privoščil. V podobno velikem Cerknem z 253 kilometri občinskih cest ali pa v večjih Tolminu in Idriji s 444 oziroma 387 kilometri občinskih cest, pa tega ne bi zmogli.
Ob keltiki demografsko pešata vse Posočje, Idrijsko in Cerkljansko. Za državo ekonomsko nezanimivi kraji, so prepričani župani, so znova še enkrat izpadli iz njenih razvojnih načrtov. “Upoštevana ekonomska upravičenost vlaganj za 20-letno obdobje s sedemodstotno donosnostjo je primerna za podjetniške in ne za infrastrukturne projekte. To so kriteriji, s katerimi država želi izločiti del projektov in območij iz razvoja,” je prepričan tolminski župan Uroš Brežan.
Laže do Ljubljane kot do Nove Gorice
“Regionalno omrežje je za nas življenjskega pomena. Cesto čez Vršič nam pozimi zaprejo, pri pluženju čez Predel smo odvisni od Italijanov. Nova Gorica je po obstoječi cesti oddaljena poldrugo uro, Jesenice uro vožnje. Zato se večkrat sprašujemo, ali niso naše regijsko središče Jesenice. Policentrični razvoj je mrtva črka na papirju. Če bi kriterij dostopnosti res kaj veljal, bi nas povezal z našim dejanskim regijskim središčem,” je razmišljal podžupan Bovca Davor Gašperšič.
Župani so soglasni, da mora ob keltiki mesto v strategiji dobiti tudi najslabše regionalno omrežje v državi. Občina Tolmin na to glasno opozarja, Idrija bolj potiho in obupano. “Idriji je najlaže dostopna Ljubljana, a nas tam nočejo. Ne verjamem v državno prometno strategijo. Pripravljamo jo samo zato, ker jo zahteva EU, da bomo počrpali nekaj denarja. A tega bo do leta 2020 kvečjemu za obnovo predora Karavanke. Za nameček moramo svoje strategije pripraviti še občine. Zapravili bomo kup denarja in z njimi naredili pravcati vozelj. Občinskih strategij ne potrebujemo, pač pa potrebujemo enostavno, uresničljivo strategijo, ki nas bo po normalno prevoznih cestah končno povezala kot regijo,” razmišlja idrijski župan Bojan Sever.
Predor naj ostane vsaj na papirju
Posoški razvojni center bo do maja, ko naj bi bila prometna strategija sprejeta, skušal čim več regijskih cest vanjo vsaj umestiti. Vključno z nesrečnim predorom iz Cerknega proti Hotavljam. Cerkljanski župan Jurij Kavčič je zato dobil podporo vseh županov, saj bi predor za dobrih 15 kilometrov skrajšal pot iz Posočja proti Ljubljani. A kot je znano, se izbrani različici predora proti Hotavljam upirajo v občini Gorenja vas - Poljane. Njen župan, čeprav je bil vabljen, se sveta občin ob keltiki ni udeležil.
Slavko Seljak, ki se s predorom ubada že vrsto let, je poudaril, da bi naložba potrebovala še nekaj denarja za umestitev v prostorski plan. “To je možno narediti tako, da hotaveljska naložba v terme, zaradi katere Gorenja vas za nobeno ceno ne pristane na predor, ne bo ovirana. Ko bo naložba v planu, uresničitev lahko počaka na boljše čase,” je poudaril. Andreja Trojar Lapanja (ICRA) je dodala, da predor ostaja med prednostnimi naložbami v razvojnem programu Goriške do leta 2020.
SAŠA DRAGOŠ
