Prve deložacije tudi v Tolminu
Spomladi so po dolgotrajnih neuspešnih poskusih, da bi izterjali neplačano najemnino, iz treh občinskih stanovanj izselili najemnike. Trenutno velikih dolžnikov ni več, je pa mnogo manjših. Na občinska stanovanja čaka približno 20 prosilcev. Prihodnje leto naj bi bilo na voljo devet prenovljenih stanovanj.
TOLMIN > Kot pravita direktor občinske uprave Davor Simčič in odgovoren za stanovanjsko področje Jožef Uršič, so izselitve neplačnikov skrajni ukrep, ki se mu skušajo na vsak način izogniti. To so prve tri deložacije v dveh desetletjih.
Po besedah direktorja Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina Egona Stoparja, ki upravlja z neprofitnimi občinskimi stanovanji v Ajdovščini in v Vipavi, “do letošnjega leta deložacij praktično ni bilo, letos pa smo zaključili tri postopke za odpoved najemnih pogodb. To je bil skrajni ukrep po dolgotrajnih tožbah. Šlo je za dolgoletne neplačnike, ki pa so se na koncu vendarle sami izselili.” V ajdovski občini je na voljo 115, v Vipavski pa 52 neprofitnih stanovanj. Novih ni na vidiku. Na listi čaka še 33 prosilcev. “Že lani nismo objavili razpisa in letos tudi ne. Dokler ne bo novih stanovanj, razpisa ne bo,” je povedala Katarina Ambrožič z občine Ajdovščina. “Občina pa občanom subvencionira obrestno mero za nakup, prenovo, gradnjo stanovanj. Prosilcev je vedno več,” je dodala. MM
Če se odzivajo, najdejo dogovor
“Podjetje Grad in stanovanjska zadruga Lukman v okviru svojih pristojnosti pozivata dolžnike, vlagata tudi izvršbe za izterjavo, vendar pogosto ne uspeta,” ugotavlja Simčič.
Ko se dolgovi začnejo kritično kopičiti, se v reševanje problemov vključi lastnica stanovanj, občina. “Če se dolžniki odzivajo, vedno najdemo rešitev. Dogovorimo se za odlog plačila, za obročno odplačevanje in podobno. Če pa se stanovalci ne odzivajo, če ne poskušajo rešiti svojega problema, nastane težava. Tako je bilo tudi v treh primerih deložacije,” pojasnjuje Uršič. Kot pravi, dolžniki običajno tudi drugih računov ne plačujejo. Odklopijo jim elektriko, vodo. “Ko ostanejo brez vode, se začnejo sosedje pritoževati. Občina mora kot dober gospodar preprečiti uničevanje stanovanja,” pojasnjujeta Simčič in Uršič. Upata, da v prihodnje ne bo več treba tako ostro ukrepati. Simčič še dodaja, da bi eden od izseljenih lahko prosil za občinsko subvencijo za najemnino, a tega ni naredil. “V preteklosti so bili nekateri že tik pred izselitvijo, vendar so nato dolgove poplačali. Običajno je tako, da nekaj časa plačujejo, potem pa spet ne,” ugotavlja Uršič.
Ko je sklep sodišča za izselitev pravnomočen, je za reševanje problema skoraj prepozno. Žal mnogi reagirajo šele, ko je najemna pogodba prekinjena. Kot pravi Uršič, tudi v teh primerih občina še lahko pomaga: “Prav za take primere je občinski svet sprejel sklep, da lahko župan sklene novo pogodbo pod pogojem, če dolžnik plača za nazaj. Ta pogodba je notarsko overjena, kar pomeni, da je izvršljiva brez sodišča.”
Občina socialno šibkim pomaga s subvencijami, ki pokrijejo do 80 odstotkov najemnine. Te se sicer gibljejo od sto do 120 evrov, toda upravičeni do subvencije plačajo mesečno le 20 do 30 evrov. Tolminska občina je tudi ena redkih, ki že dolga leta omogoča subvencioniranje najemnine za bivanje v zasebnem najetem stanovanju. Po novem je to obveza vseh občin. V Tolminu za subvencioniranje najemnin letno namenjajo približno 20.000 evrov.
Dva bloka na čakanju
Občina je lastnica 110 stanovanj, od tega je večina neprofitnih in le kakšnih deset s tržno najemnino. Za približno 20 prosilcev trenutno ni na voljo nobenega stanovanja. Prihodnje leto se obeta devet novih.
Šest, od tega tri večja, bodo uredili v izpraznjeni stari meščanski hiši v Brunovem drevoredu v Tolminu. Projekt je že narejen.
V nekdanji šoli na Idriji pri Bači bodo letos začeli obnavljati tri stanovanja, v pritličju bodo prostori za KS. “Ko bodo stanovanja na voljo, bomo objavili nov razpis. Več kot deset dodatnih prosilcev ne pričakujemo, tako da bo vseh skupaj od 20 do 30,” ocenjuje Uršič.
Že dalj časa tečejo priprave na gradnjo dveh blokov v Lavričevi in v Kosovelovi ulici. Ker se sosedje pritožujejo, zasebni investitorji ne morejo graditi. V primeru Kosovelove ulice je bilo gradbeno dovoljenje dvakrat razveljavljeno. “Če bodo ta bloka vendarle zgradili, bi občina zagotovo odkupila nekaj stanovanj,” napoveduje Simčič.
V Tolminu je v stanovanjskih blokih in zasebnih hišah veliko praznih stanovanj, ki pa jih lastniki ne oddajajo. Tu je občina nemočna. K oddajanju bi lastnike prisili zgolj z drugačno davčno politiko.
NEVA BLAZETIČ
