Radio Koper in Primorske novice bosta jutri razglasila najboljše gospodarstvenike za leto 2010
Jutri se končuje skupna akcija Radia Koper in Primorskih novic Gospodarstvenik Primorske. V Novi Gorici bomo slovesno razglasili najboljše gospodarstvenike za leto 2010, tokrat pa smo preverili, kako lansko leto ocenjuje pet lani nagrajenih menedžerjev.
NOVA GORICA> Skupna akcija, ki jo medijski hiši letos pripravljata že štirinajstič, bo sklepno dejanje doživela jutri, s slovesnostjo v novogoriški Perli, kjer bomo razglasili najboljše gospodarstvenike in jim v spomin podelili umetniška dela.
Prejemnike nagrade Gospodarstvenik Primorske sta izbrali uredništvi obeh medijskih hiš, priznanja Primorski um, namenjena strokovnjakom, ki so se izjemno izkazali pri uvajanju vrhunskega znanja v prakso, pa medijski hiši podelita v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici.
Tudi trije ministri
Pri izbiri nagrajencev sta uredništvi medijskih hiš posebej upoštevali presežke primorskih podjetij na različnih področjih. V času gospodarske krize, ki nobenega podjetja ni povsem obšla, zgolj prihodek ali dobiček ne moreta biti odločujoče merilo. Tako smo upoštevali še prodornost podjetij na nova tržišča, dodano vrednost, inovativnost pri trženju, na znanje oprt razvoj in skrb za trajnostni razvoj. Izbrali smo šopek podjetij oziroma njihovih menedžerjev, ki se dobro, vsak na svoj način, kosajo s krizo. Podelitvi nagrad in klepetu z nagrajenci bo sledil pogovor z uglednimi gosti - v Novo Gorico prihajajo ministrica za gospodarstvo Darja Radić, minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. O aktualnih gospodarskih vprašanjih se bosta z gosti pogovarjali novinarki Ingrid Kašca Bucik (Radio Koper) in Sonja Ribolica (Primorske novice).
Preverili smo, kako so lansko leto preživela podjetja oziroma gospodarstveniki, ki smo jih za najboljše razglasili pred enim letom. To so Ivo Boscarol, solastnik in direktor podjetja Pipistrel, Rok Uršič, lastnik in direktor družbe Instrumentation Technologies, Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, Irena Fonda, direktorica družbe Fonda.si, in Ivan Lemut, ki je do junija lani še vodil Gatis, zatem pa se je upokojil.
Podjetniki in delavci na isti barki
Čeprav je Lemut izpregel vajeti Gatisa, še vedno pozorno spremlja gospodarsko dogajanje. “Krivično je, da podjetniki prenašajo prav vse breme krize na zaposlene,” pravi. Scenarij je znan: delavci ne dobijo plač, podjetnik zapre podjetje. “Delavci ostanejo na cesti, propadli podjetnik pa se naokoli vozi z mercedesom. V najslabšem primeru delavci ugotovijo še, da jim že nekaj časa ni plačeval niti prispevkov. Naj podjetniki delijo usodo s svojimi delavci, potem bi držalo, da so vsi na isti barki,” še pravi Lemut. SR
Ivo Boscarol, Pipistrel
Po 50-odstotni rasti v letu 2009 so v Pipistrelu lani rast zavestno upočasnili, sicer bi jim grozila ozka grla. “Prihodke smo povečali za desetino, letos pa si spet obetamo 30-odstotno rast,” pričakuje Pipistrelov ustanovitelj in solastnik Ivo Boscarol. Za njim v marsičem prelomno leto. Pipistrel je dobil prestižno nagrado najbolj inovativnega evropskega podjetja, hkrati pa se je Boscarol odločil, da bo proizvodnjo svojih letal širil v Gorico. Doma se je namreč naveličal čakati na dovoljenja za gradnjo. Zdaj pripravljajo projekte za Gorico, kmalu bo padla tudi odločitev o banki, ki bo sofinancirala gradnjo. “V pogovorih s tujci mi nagrade sploh ni treba omeniti, vsi vedo, da smo jo dobili. Ni nam treba skakati okoli bank - banke se pulijo, da bi prav one financirale naš projekt; ne sprašujejo niti za hipoteko, ker jo taka nagrada več kot odtehta,“ se veseli Boscarol, a hkrati ne skriva razočaranja zaradi drugačnega odnosa doma: “Ta nagrada tu nič ne pomeni, ne ljudem ne vladi. Ljudje vse podjetnike dajejo v en koš: vsi smo tajkuni, lopovi, zatiralci delavcev ... Da o pregovorni zavistnosti Slovencev niti ne govorim. In zato sem vesel, da bomo proizvodnjo širili v Gorico.”
Irena Fonda, direktorica Fonda.si
Ribogojstvo ima prihodnost, vendar pa zdaj ječi pod bremenom plačilne nediscipline. “Kupci so, vendar pa nihče nima denarja in vsi obveznosti poravnavajo z zamikom. To nam jemlje veliko energije,” priznava Irena Fonda, direktorica družbe Fonda.si, ki se ukvarja s trženjem brancinov pod lastno blagovno znamko. Največja zagata družbe je likvidnost. “Ta je kot kri; če je ni, srce nima česa črpati. Posel je zares končan, ko dobimo denar. In to nam žre res veliko časa,” pravi Irena Fonda. Prihodki so resda lani rahlo zrasli, a je bilo potrebnega veliko več dela, tudi povezanega z urejanjem plačil.
Za oglede njihove družinske ribogojnice vlada vedno več zanimanja, saj skupaj z drugimi ponudniki istrskih posebnosti postaja nepogrešljiv del promocije tega konca države. Ribogojnico so lani tudi razširili; za poldrugi milijon vredno naložbo so uspeli dobiti 60 odstotkov denarja iz evropskega sklada za produktivne naložbe v ribogojstvo. “Še vedno smo ribji butik in to želimo ostati.” Kljub temačnemu trenutku je prepričana, da je ribogojstvo dolgoročno perspektivna panoga. Veliko ribogojnic v Grčiji je zaradi dolgov propadlo, pokupili pa so jih Rusi, ki imajo denar in v dejavnosti prepoznavajo priložnost.
Egon Bandelj, Splošna plovba
Splošna plovba je lani (po nerevidiranih rezultatih) ustvarila za 168,9 milijona evrov prihodkov, kar je za četrtino več kot v letu 2009. Čisti dobiček je znašal 35,3 milijona evrov, kar je za enajst milijonov več kot leto prej.
“Tudi letos pričakujemo dobro poslovanje, a rezultat gotovo ne bo tako dober kot lanski,” meni predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj.
Voznine za prevoz razsutih tovorov so namreč v drugi polovici lanskega leta močno padle (od lanskega maja do letošnjega februarja kar za 75 odstotkov), kar se bo gotovo pokazalo v letošnjem poslovanju. A razmere v svetovni pomorski trgovini so vedno nepredvidljive, napovedi pa vselej nehvaležne. V Splošni plovbi se tako zdaj raje kot z napovedovanjem prihodnosti ukvarjajo z bolj oprijemljivim izzivom.
Dosedaj so bili prevoznik razsutega tovora, zdaj pa se usmerjajo še v prevoz kontejnerjev. Pogodbi za nakup dveh skoraj novih ladij za prevoz kontejnerjev (vsaka po 4000 TEU) sta že pred podpisom. Kontejnerki se bosta pridružili floti 19 ladij, večinoma za prevoz razsutih tovorov.
Prav pred nekaj dnevi so za staro železo prodali ladjo Kamnik, do konca leta pa bodo prodali še ladjo Portorož. S prodajami in novimi pridobitvami bodo še nekoliko pomladili floto, skupno nosilnost ladij pa povečali za 45.000 ton na 860.000 ton.
Rok Uršič, Instrumentation Technologies
Lansko leto je bilo za družbo Instrumentation Technologies zahtevno. Kljub podpisanem pismu o nameri jim je v vodo padel velik posel s tržaškim sinhrotronom, tudi velik zamik projekta FAIR je bil zanje huda obremenitev. Brez razvojnega partnerstva s SID banko bi bilo leto še zahtevnejše, tako pa so vseeno izpeljali večino razvojnih načrtov in nanizali več prodajnih uspehov na azijskih trgih. To bo, predvidevajo, splošen trend tudi v prihodnje. Lansko leto jih je okrepilo; so močnejši in agilnejši, predvsem zaradi sistematične krepitve notranjih procesov, namenjenih večanju prodaje, skrajšanja razvojnih ciklov in uvedbe sistematičnega upravljanja z inovacijami in intelektualno lastnino podjetja. Lansko leto je zaznamoval tudi zagon Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (COBIK), ki ima sedež in laboratorije v Solkanu. Danes so tam zaposleni že 104 raziskovalci, ki delajo na 17 prebojnih in izjemno zanimivih raziskovalnih projektih. Kot iniciatorji te združitve so na dosežke COBIK izjemno ponosni. “Država se mora čim prej zavestno odločiti, da bo razvojni denar sistematično vlagala v najboljše - tiste, ki so se že preverili na globalnem trgu in ustvarjajo največjo dodano vrednost, in paziti, da ne podleže skušnjavi, da bi z žlahtnimi razvojnimi mehanizmi reševala potapljajoče se mastodonte,” svari Rok Uršič, direktor Instrumentation Technologies.
