Radona je v radioaktivnem idrijskem stolpiču še vedno preveč

IDRIJA> Prve obsežnejše meritve sevanja radona oziroma njegovih nevarnih kratkoživih potomcev v bivalnem okolju so v Sloveniji opravili med letoma 1991 in 1994. Nastala je karta problematičnih območij. Na Primorskem sta to Idrija, zgrajena na prežganih ostankih rude, in Kras z več urana in radija v tleh. Meritve so pozneje ponavljali, a ukrepov je bilo bore malo.

Da pa so nujni, so prepričani strokovnjaki švicarskega kompetenčnega centra za radon, ki so v tem mesecu v reaktorskem centru Podgorica slovenske strokovnjake poučevali o načinih zniževanja koncentracij. Predstavili so dokaj enostavne, a po njihovih izkušnjah učinkovite ukrepe.

Novi vrtec, prej in potem pa ...

Prve meritve sevanja radona v bivalnem okolju so Slovenijo uvrstile v značilni srednjeevropski razred obsevanosti z od 40 do 60 bekereli (Bq) na kubični meter zraka. Med čezmerno obsevanimi vrtci in šolami so najbolj alarmantne vrednosti izmerili v obeh idrijskih vrtcih, daleč najviše (do 14.000 Bq/m3) pa v 125 let stari stanovanjski stavbi v soseski Prejnuta, znani kot prhaus.

Soseska stoji v dobršni meri na prežganih ostankih rude oziroma najbolj nevarnih skonca skrilavcih z vrsto ostankov nevarnih elementov. Hiša prhaus je do danes ostala nedotaknjena, po najnovejših meritvah pa v hiši ne seva nič manj kot pred dvajsetimi leti. Idrijčanov in tudi stanovalcev te stavbe pa, resnici na ljubo, večno slabe novice o zastrupljenem okolju ne skrbijo. A so ob občasnih meritvah vendarle vznemirjeni. Zato prostorov niti ne zračijo, kar je bil doslej najresnejši priporočeni ukrep zoper “zlega duha” hiš, kot imenujejo radon. Idrija je pred dvema letoma v nadomestilo za preveč obsevani vrtec dobila novega, ki so ga, po letih neuslišanih klicev na pomoč državi, pomagali zgraditi Norvežani. Ob sanaciji drugega vrtca pred tem in najnovejših Kolektorjevih varno zgrajenih stavbah je to tudi vse, kar je bilo narejenega.

Evropa bi znižala dovoljene meje

Radon sam ne škoduje zdravju. V nekaterih podzemnih jamah in mineralnih vodah ga v nadziranih količinah ocenjujejo celo za blagodejnega. Za pljuča so škodljivi njegovi razpadni produkti oziroma kratkoživi potomci (polonij, bizmut, svinec ...), ki se, sprimejo s prašnimi delci in se z vdihanim zrakom zadržujejo v dihalih. Z radioaktivnim razpadanjem uničujejo celice. Zato ta zli duh v Evropi in še ponekod v razvitem svetu ocenjujejo kot vse hujšo težavo. Pripravljajo predpise za prepolovitev zdaj dopustne meje 400 bekerelov v kubičnem metru zraka.

V tej luči so Center za radon Inštituta Jožef Stefan, Zavod za gradbeništvo in Uprava za varstvo pred sevanji skupaj s švicarskim centrom za radon maja in znova pred dnevi pripravili usposabljanje slovenskih strokovnjakov za resnejši spopad z radonom. Udeleženka, strokovna sodelavka Občine Idrija Urška Repinc pravi: “Namen tečaja je bil sodelujoče usposobiti za svetovalce sanacij čezmerno obsevanih stavb in projektiranje pred radonom varnih novogradenj.”

Prhaus čaka mitigacija

Repinčeva pojasnjuje, da so med tečajem prekomerne količine radona izmerili marsikje v Sloveniji, a daleč največje v prhausu. Ker radon prihaja iz tal, so ga v kubičnem metru zraka v kleti namerili do 26.649 bekerelov, v pritličnem hodniku in stanovanju do 12.000 in v prvem nadstropju od 1000 do 4000.

Problem bi po prepričanju Švicarjev lahko poceni omilili ali celo odpravili z nizom ukrepov, znanih kot mitigacija. Po besedah Repinčeve bi za prhaus uporabili zlasti prezračevanje talne plošče z odsesavanjem zraka in s tem znižali dotok radona v prostore. Hkrati naj bi zatesnili vse odprtine, od vrat do razpok. Župan Bojan Sever je obljubil, da bo občina do spomladi, ko naj bi se Švicarji vrnili, izpeljala mitigacijo prhausa. To bi tudi plačala in se z lastniki stanovanj dogovorila, da omogočijo gradbena dela in z vzorčnim primerom ukrepov morda odprejo pot resnejšemu boju z radonom.

SAŠA DRAGOŠ