Razgalili bodo absurdno mejo
Na pokopališču v Mirnu bodo v prihodnjih dneh postavili približno 50 aluminijastih in betonskih ovalnih odlitkov v spomin na čase, ko je pokopališče na dva dela delila državna meja, vmes pa je bila bodeča žica.
MIREN > Kot pravi predsednik sveta KS Miren Roman Tomšič, gre za nadaljevanje muzeja ob meji, ki so ga poimenovali Spomni se name in odprli konec lanskega leta. V nekdanji mrliški vežici so ga uredili v spomin na civiliste in vojake, ki so v obdobju 1947 - 2004 na državni meji med Jugoslavijo (oziroma Slovenijo) in Italijo izgubili življenje. Posvečen je tudi mirenskemu pokopališču, posebej še obdobju 1947 - 1975, ko je pokopališče na dva dela delila državna meja, vmes pa je bila bodeča žica. Muzej je odrt vsak dan od 10. do 17. ure. “Da bi obiskovalci dobili boljšo predstavo, kako je meja včasih prečkala pokopališče, bomo na tla postavili spominske odlitke. Izdelani bodo nekje do konca avgusta, krajevna skupnost bo zanje plačala 5000 evrov. V sodelovanju z Goriškim muzejem načrtujemo tudi razširitev našega muzeja,” razlaga Tomšič in napoveduje še novo zgibanko, ki jo bodo pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Miren in bo predstavljala zanimivosti naselja. V načrtih je tudi dokumentarni film s pripovedmi domačinov o absurdni meji na pokopališču. “Muzej Spomni se name je zelo dobro obiskan. V knjigi vtisov lahko med drugimi zasledimo podpise obiskovalcev iz Italije, Slovaške, Argentine, ZDA, Brazilije. Ljudje ga najdejo prek interneta, veliko odzivov je doživel tudi televizijski prispevek v oddaji Alpe-Donava-Jadran,” razlaga Mavricij Humar, predsednik Kulturnega društva Stanko Vuk Miren-Orehovlje, ki je bilo med pobudniki za ustanovitev muzeja na meji.
Aprila letos je tik ob mini muzeju v Mirnu (v nekdanji carinarnici) zaživel tudi turistično informacijski center, ki spominja na čevljarsko delavnico, v njem pa študentki med vikendi ponujata informacije o turistični ponudbi v občini Miren-Kostanjevica in širši okolici. V njem se poleg Slovencev ustavljajo večinoma Italijani, gre pa predvsem za prehodne goste, ki sprašujejo po zemljevidih in kolesarskih poteh.
Na kraškem delu občine, kjer obiskovalce najbolj privabijo zgodovinske Poti miru, ki vodijo do ostankov prve svetovne vojne, pa se v teh dneh mudi veliko Nizozemcev in Belgijcev. “Gre za individualne goste, “padalce”, ki so veliki ljubitelji narave in so nad našimi kraji zelo navdušeni,” razlaga Barbara Jejčič iz TIC Temnica. Vodeni ogledi po ostankih prve svetovne vojne pa najbolj zanimajo Italijane.
Priljubljena turistična točka je tudi spomenik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, čeprav še vedno ni dokončno urejen. “Kar 17 skupin izletnikov smo tja peljali v petih tednih,” pravi Jejčičeva, ob tem pa poudarja, da so za ogled stolpa zaželene predhodne najave. ALENKA OŽBOT