Raziskavo soške postrvi in šarenk bodo izpeljali s pomočjo prostovoljcev
Zavod Revivo, nevladna prostovoljska organizacija, ki se ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem okolja, je junija pripravila projekt preučitve vedenjskih navad soške postrvi in šarenke v Idrijci. Zanj je skušal zbrati denar na spletni platformi za financiranje znanstvenih raziskav Experiment, a ni uspel. Raziskavo bo s pomočjo prostovoljcev kljub temu izpeljal.
LJUBLJANA, IDRIJA > Geograf Blaž Cokan in biologinja dr. Polona Pengal z nevladnega prostovoljskega zavoda Revivo sta junija zasnovala mednarodno raziskavo vedenjskih navad soške postrvi tipa Idrijca in šarenke. Čeprav sta na platformi Experiment zbrala premalo denarja, bo zavod raziskavo avgusta in septembra izpeljal s pomočjo prostovoljcev.
Revivo je k sodelovanju pritegnil vodilne skandinavske raziskovalce vedenja rib in imetnike najsodobnejše telemetrijske opreme ter ribiško družino Idrija. Ta namreč v zadnjih desetletjih lahko v vode, s katerimi gospodari, vlaga le soško postrv tipa Idrijca, za katero so genetske raziskave potrdile avtohtonost. V omejenih količinah pa še šarenko. To zlasti starejšim ribičem ni všeč. Soško postrv vidijo predvsem kot kanibalsko ribo. Ker z izjemo genetskih raziskav ta riba še ni bila preučena, je sočasno velika neznanka.
Odgovore na mnoga vprašanja naj bi ponudila primerjalna raziskava vedenja v ribogojnici vzgojenih postrvi in šarenk v Idrijci z uporabo telemetrije. Vse delo naj bi opravili prostovoljno. Na spletni platformi Experiment so od junija skušali zbrati 6000 dolarjev za nakup opreme in plačilo nastanitve za tuje strokovnjake. Številka se je minuli teden, ko se je zbiranje izteklo, ustavila pri vsega 1725 zbranih dolarjih.
“Kljub temu, da nismo bili uspešni, bomo raziskavo izpeljali na prostovoljni osnovi. Čim več stroškov bo skušal pokriti naš zavod s pomočjo norveških partnerjev,” je darovalcem na platformi pojasnil Cokan, sicer tudi direktor Revivo.
Kot prostovoljci so se že pridružili študenti Biotehniške fakultete. Na zavodu bodo veseli vseh, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati pri tej, ali drugih raziskavah, ki so namenjene spoznavanju, ohranjanju narave in trajnostnemu gospodarjenju z njo.
Sredi avgusta bodo torej tuji strokovnjaki v ribogojnici izbrali, testirali in z oddajniki opremili po 20 rib vsake vrste, domače prostovoljce pa usposobili za spremljanje rib. To bo po uvajalnih dneh rib na tekočo vodo potekalo 25 dni.
Analiza (nared bo novembra) bo razkrila naravo obeh rib - od sposobnosti prilagajanja, premikov, iskanja najboljših življenjskih habitatov do smrtnosti. Strokovnjakom bo torej razkrila vedenjske navade obeh rib, idrijskim ribičem pa naj bi pomagala pri nadaljevanju programa naseljevanja avtohtone postrvi v idrijske vode. SD