Rektorji se bojijo krčenja sredstev

AJDOVŠČINA> Predsedujoči rektorski konferenci, rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik je še povedal, da bi novi zakon od slovenskih univerz zahteval predvsem veliko novega administrativnega dela. Svoje pripombe bodo zapisali in jih posredovali vladi še pred sprejemom zakona v državnem zboru.

Nujno bi morali sprejeti zakon o financiranju univerz. Rektorji se bojijo krčenja sredstev za visoko šolstvo iz državnega proračuna. Povedali so, da bi morali zaradi Bolonjskega sistema visokega šolstva in s tem uvedbe petega letnika finančna sredstva povečati, ne pa jih v okviru rebalansa proračuna celo krčiti.

"Modre države v času krize vlagajo v razvoj, ne pa da celo jemljejo sredstva univerzam," je ob tem poudaril rektor mariborske univerze Danijel Rebolj.

Univerze bi rabile dodaten denar

Bolonjska reforma je sedaj prišla v fazo, ko bo zahtevala dodatna sredstva, je njihove zahteve pojasnil rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik in dodal, da "se s sredstvi za štiri leta študija ne da izpeljati študija, ki traja pet let". Slovenske univerze bi zato potrebovale dodatnih 20 milijonov evrov. O tem bodo v prihodnjih dneh pisali predsedniku vlade ter visokošolskemu in finančnemu ministru.

Rektorji so se zavzeli tudi zato, da bi od države pridobili del kohezijskih sredstev, ki ne bodo v celoti porabljena. Sami bi jih namenili za investicije v infrastrukturo in predvsem v opremo ter tudi tako spodbudili raziskovalno dejavnost visokošolskih zavodov. Tudi to pobudo bodo že v kratkem posredovali vladi.

Rektorji so bili kritični do agencije

Druga tema, ki so jo tokrat obravnavali rektorji, je priprava evidenc vseh visokošolskih zavodov in študijskih programov v nove evidence Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Zavrtanik je povedal, da po mnenju univerz priprava teh evidenc ni delo univerz. "Podatke o programih, ki so že bili akreditirani, ima tudi NAKVIS," je še dejal novogoriški rektor.

Precej nezadovoljstva nad delom NAKVIS pa so rektorji izrazili zaradi nespoštovanja rokov za akreditiranje posameznih študijskih programov. Ti postopki po njihovem mnenju trajajo predolgo in velikokrat se je že zgodilo, da so morali akreditirani programi čakati leto dni na začetek izvajanja zaradi nekajdnevne zamude.

Rektorji so opozorili tudi na dvojnost pri akreditiranju novih fakultet, kjer se najprej odobri fakulteta in šele nato program. "Menimo, da sta fakulteta in študijski program neločljivo povezana in bi zato morali odločitev o tem sprejemati skupaj," je še poudaril Danilo Zavrtanik. STA