Reprogram dolgov čez mesec ali dva
Vodstvo Hidrie je 24 milijonov evrov vreden posel za PSA Peugeot Citroen predstavilo kot prvega v vrsti podobno uspešnih za svoje inovativne rešitve za avtomobilsko industrijo. Medtem sklepajo tudi pogajanja z bankami, ki naj bi prek reprogramiranja dolgov podprle razvoj korporacije.
LJUBLJANA > Korporacija Hidria bo med letoma 2017 in 2023 PSA Peugeot Citroen dobavljala doma razvite dele za volanske sklope v vred- nosti 24 milijonov evrov. To, kot je povedal predsednik Hidrie mag. Iztok Seljak, je prva v vrsti pogodb, ki se korporaciji obetajo za njeno revitalizacijo.
“Sklenitev pogodbe za celo obdobje nove generacije vozil PSA Peugeot Citroen je rezultat visokega zaupanja v Hidriine inovativne rešitve,” je prepričan Seljak, ki se je po težkih letih za Hidrio s tržno potrditvijo predrazvojnih vlaganj v nove rešitve za avtomobilsko industrijo pošteno oddahnil. Omenjena je prva v vrsti podobno visokih ali višjih pogodb, ki jih bodo sklenili v prihodnjih mesecih.
Visoko zahtevno aluminijasto ohišje volanskega sistema bodo z novimi tehnologijami za visokotlačno litje proizvajali v Kopru. Pegueot in Citroen jih bosta vgrajevala v nova vozila, vključno s premijskim DS3 in dobavljala za novo opel merivo.
Ob premijskih vozilih (volanske sisteme Hidria dobavlja tudi za audi A6, porsche 911, BMW serije 5 in 6 in druge) in novih rešitvah za hladen zagon dizelskih motorjev, s katerimi se Hidria utrjuje kot vodilna proizvajalka v Evropi, si veliko obeta od rastoče proizvodnje zelenih hibridnih vozil. Ker je prav hibridni peugeot 308 vodilno tovrstno evropsko vozilo, si Seljak od sodelovanja s PSA obeta pomembne priložnosti tudi na tem področju.
Nemški strokovnjak Christof Droste, ki od oktobra bedi nad poslovnimi procesi korporacije, je poudaril, da je prav inovativnost Hidrie tista, ki ga je privedla v korporacijo in njenim 2400 zaposlenim omogoča mirno spanje. Čeprav je korporacija v procesu prestrukturiranja in še ne odplačuje glavnice 150 milijonov evrov dolgov, naj bi njihovo reprogramiranje sklenila v prvem četrtletju prihodnjega leta. “Ali pa kakšen mesec prej. Ne gre več za to, ali bomo preživeli, pač pa zato, kako bodo banke podprle naš razvoj in rast z letošnjih 250 na 350 milijonov evrov prihodkov v prihodnjih letih,” je poudaril Seljak.ž
SAŠA DRAGOŠ