Revščina boli, osamljenost ubija
Društvo upokojencev Idrija je gostilo približno 300 kolegov iz severnoprimorskih in dolenjskih društev, ki delujejo v projektu Starejši za starejše - za višjo kakovost bivanja doma. Ena največjih letošnjih prireditev v okviru evropskega leta prostovoljstva je pomenila zahvalo za njihovo delo in spodbudo za nadaljevanje leta 2004 začetega projekta.
IDRIJA> Okrog 300 prostovoljcem v projektu Starejši za starejše je idrijsko društvo upokojencev namenilo bogat kulturni program in vodene obiske med dediščino Idrije. Predsednica društva Alenka Bezeljak, vodilni člani Zveze društev upokojencev, na čelu s predsednico dr. Matejo Kožuh Novak, in župan Bojan Sever pa so med zahvale za pomembno delo vtkali še spodbude za uspešno nadaljevanje projekta.
Pogrešajo prostovoljce v večjih mestih
Srečanje, eno večjih, ki so jih pri nas posvetili evropskemu letu prostovoljstva, je pomenilo edino formalno nagrado prostovoljcem za njihovo pomoč vrstnikom. Dejansko, kot so zagotavljali zbrani, so nagrajeni vedno, ko so starostniki veseli njihove pomoči.
Kožuh-Novakova je povedala, da je v projekt v Sloveniji vključenih okrog 2.500 prostovoljcev, ki pokrivajo 67 odstotkov starejših od 69 let.
“Vsaj enkrat smo doslej obiskali 118.000 starejših in več kot 12.000 starostnikom ponudili ali poiskali pomoč. Bolje nam gre v manjših občinah, zatika pa se nam v večini večjih mest. Najslabše nam gre v Ljubljani,” je povedala v upanju, da se bodo prostovoljcem iz več kot 200 sodelujočih društev pridružili tudi v preostalih skoraj 300 društvih upokojencev v Sloveniji. Prvi obiski so namenjeni spoznavanju problemov in utiranju poti do pomoči pristojnih vladnih in nevladnih organizacij ter seznanjanju lokalnih skupnost in države s problematiko. “Naša spoznanja o kakovosti življenja so že vključena v načrtovanje socialne politike, naše delo pa je tej v pomembno pomoč. Potreba po pomoči hitro narašča, ljudje pa to vse bolj skrivajo,” je povedala vodja projekta Rožca Šonc.
Sram jih je, da so obubožani
Kot je poudarila Kožuh-Novakova, so razmere alarmantne. Več kot polovica starostnikov v državi živi s pokojninami pod 527 evrov in jih je drsenja v revščino sram. “Našli smo starostnike, ki obubožanost skrivajo celo pred svojimi otroki,” je povedala in številni prostovoljci, ki lačnim na skrivaj prinašajo pakete Rdečega križa s hrano, so ji pritrjevali. Zato so bili prepričani, da je pod uradnim pragom 12 odstotkov revnih Slovencev starostnikov neprimerno več.
Če revščina boli, osamljenost ubija, so soglašali z Aldom Ternovcem iz Vrtojbe. Zato v projektu veliko pozornost namenjajo odkrivanju sovrstnikov, ki pomoč odklanjajo in jih, sami ali s pomočjo pristojnih, skušajo “vračati” v življenje. Cilj projekta je, da bi prostovoljci starostnike obiskali vsaj dvakrat na leto.
Kot je povedal koordinator projekta Vili Makuc, je doslej 25 prostovoljcev vse starostnike že obiskalo v Idriji, Spodnji Idriji in Črnem Vrhu, skupaj pa 85 odstotkov (1184) od vseh v občini. To je eden boljših rezultatov v državi in je plod visoke strokovne usposobljenosti prostovoljcev in dobrega sodelovanja z občino. “Prostovoljci delajo za sebe, za svoje zadovoljstvo. Niso plačani, a projekt vendarle stane. Stanejo usposabljanje, koordinacija, potni stroški ... Zadovoljni bi bili vsaj s kakšno promocijsko majico, a je za sedaj ostalo pri nagradi, kot je današnje srečanje v Idriji,” je skleni Ternovec. Te “nagrade” so bili, po dobrem razpoloženju sodeč, prostovoljci veseli.
SAŠA DRAGOŠ