Ribiški turizem na Soči, Idrijci in pritokih v polnem razmahu

TOLMIN, IDRIJA > Predsednik Ribiške družine Idrija Zoran Babič upa, da se bodo letos približali številki 2000 prodanih dovolilnic. Ribolov je dovoljen le z veljavno dovolilnico, ki ima dve različici. Dovolilnica "ujemi in vzemi" omogoča, da ulovljeno ribo ribič tudi odnese, dovolilnica "ujemi in spusti" pa ne dovoljuje odvzema katerekoli ulovljene ribe.

Kar 96 odstotkov dovolilnic, ki jih prodajo, je tipa "ujemi in spusti", saj so gostujoči ribiči predvsem tujci in rib ne odvzemajo. Podobno je pri ribiški družini Tolmin, kjer je tega tipa 95 odstotkov prodanih dovolilnic.

Ribiški družini Idrija in Tolmin skrbita tudi za gojenje in vlaganje rib, predvsem avtohtone soške postrvi in lipana ter šarenke oziroma kalifornijske postrvi, slednje predvsem za popestritev ribolova. Obe ribiški družini letno vložita skupaj 13 ton šarenke, 750.000 primerkov soške postrvi in 85.000 primerkov lipana.

Za uspešno gospodarjenje ima ribiška družina Tolmin tri ribogojne objekte za vzrejo rib - vališče v Modreju ter ribogojnici v Tolminu na reki Tolminki. Zaradi primernih objektov gojijo tako ikre kot tudi enoletne in dvoletne odrasle ribe.

Po besedah predsednika Ribiške družine Tolmin Milana Berlota letno vložijo od 10 do 11 ton šarenke, 85.000 odraslih lipanov ter 300.000 iker in 150.000 mladic soške postrvi.

Ribiška družina Idrija ima ribogojnico na Kanomljici, kjer skrbijo za gojenje in ohranitev ribjih vrst. Predsednik Ribiške družine Idrija Babič je povedal, da v njej gojijo majhne soške postrvi tipa zgornje Idrijce, ki jih vložijo predvsem v potoke.

Vsake tri leta gojitvene potoke izlovijo in ribe vložijo v lovne vode. Vseh letno vloženih mladic soške postrvi je približno 300.000. Poleg soške postrvi gojijo tudi šarenko. V revirju, kjer je šarenko dovoljeno vlagati, letno vložijo tri tone te ribe.

Po Berlotovih besedah največjo grožnjo ribam danes predstavljajo kormorani in sive čaplje, saj ena ptica poje tudi do tri kilograme rib na dan. Najbolj ogrožen je lipan, ki ga praktično ni več, saj ždi na produ in zato predstavlja lahek plen.

Tudi soške postrvi v posameznih tolmunih ni več oziroma jih je zelo malo. Se pa zna skrivati in boriti za življenje, zato jo je videti prava zanimivost, je dodal Berlot.

Z letom 2020 bo Evropska zakonodaja prepovedala vlagati neavtohtone ribe, kar bo udarec za ribiški turizem, vendar hkrati tudi velik plus za avtohtono soško postrv.

V preteklosti je bila soška postrv mnogo bolj ogrožena zaradi potočne postrvi, ki so jo vložili v reke, niso pa pričakovali, da se bo potočna postrv križala s soško. Danes potočne postrvi v Soči, Idrijci in pritokih skoraj ni več, občasno ribiči ulovijo kakšnega križanca med potočno in soško postrvjo.

Glede preživetja vloženih rib v rekah je čuvaj v Ribiški družini Tolmin Klemen Kuštrin povedal, da jih preživi relativno malo, saj niso prilagojene na pogoje v rekah.

Kot je pojasnil, so namreč v bazenih navajene na določeno temperaturo vode in nasičenost vode s kisikom. Če pride do prevelikih razlik, riba v reki hitro pogine. Najbolj so ogrožene ikre in manjše ribe, ki so tudi lahek plen za odrasle ribe in druge plenilce.