Ronket: površnost ali malomarnost?

Goriška
, posodobljeno:

Znova, tokrat pred drugim sodnikom, se je na novogoriškem sodišču začela obravnava tožbe lastnikov stanovanj na Vojkovi cesti zoper Stanovanjski sklad in Stan-ing, v kateri ti zahtevajo, da sklad in podjetje popravita slabo narejeni streho in fasado. Sodišče tožbo stanovalcev vsakega od štirih stolpičev, kljub temu, da je vsebina zahtev identična, obravnava posebej. Pravda se vse bolj zapleta, pričanja pa kažejo na to, da je bilo med gradnjo spornih blokov veliko nedorečenosti in zmede.

Stanovalci štirih blokov na Vojkovi so prepričani, da so za 
njihove težave krive napake pri gradnji stavb.
Stanovalci štirih blokov na Vojkovi so prepričani, da so za njihove težave krive napake pri gradnji stavb. Vanesa Colja

NOVA GORICA > Po tem, ko so se stanovalci štirih blokov na Vojkovi leta pritoževali zaradi vlažnih in plesnivih stanovanj, je leta 2013 izvedensko mnenje pooblaščene družbe iz Ljubljane razkrilo nepravilnosti pri gradnji, ki bi lahko bile vir ponavljajočih se težav. Fasada blokov je pretanka in ni termoizolacijska, slabo zgrajena je tudi streha, so ugotovili strokovnjaki. Ker se stanovalci z novogoriškim Stanovanjskim skladom in podjetjem Stan-ing, ki sta jim prodala stanovanja, niso uspeli dogovoriti, so vložili tožbe. Na novogoriškem sodišču pa so se odločili, da boso vsako od štirih tožb obravnavali posebej.

To sproži ponavljanje razprav in argumentov, zaradi česar se pravdni postopek laičnemu opazovalcu na trenutke zazdi Kafkovsko absurden. Podobna čustva pa vzbujajo tudi podatki o tem, kako je potekala naložba v nesrečne štiri bloke na Ronketu.

Kdo gradi in kdo plača

Zemljišče in stavbe na tako imenovanih havajih je Stanovanjski sklad kupil od države. Z razpisom je nato iskal investitorja, ki bi vodil postopke in financiral gradnjo ter izbral Stan-ing. A gradnja, ki je bila zamišljena tako, da bo sklad v zameno za zemljišče in brez prevelikega dela in težav dobil nekaj stanovanj, ni tekla po načrtih. Zapletlo se je že pri odnosu med javnim skladom in zasebnim podjetjem.

Običajno je, da ima naložba investitorja. Ta najame projektanta, izbere izvajalca, ki gradi, in nadzornika, ki bdi nad gradnjo in uresničuje njegove interese. Investitor proda stanovanja in izvajalcu plača delo.

Na Ronketu še zdaleč ni bilo tako. Odvetniki se glasno prepirajo o tem, ali je bil Stan-ing investitor ali izvajalec. Ali je bilo SGP Gorica, ki je dejansko, fizično, gradilo bloke, glavni izvajalec ali podizvajalec. V kupoprodajnih pogodbah sta kot prodajalca napisana stanovanjski sklad in Stan-ing, v primopredajnih zapisnikih pa SGP Gorica, ki je tudi izročalo ključe stanovanj. Nadzornik, Miro Bizjak iz podjetja Egit, se na nekaterih dokumentih pojavlja kot zastopnik Stan-inga. To je prva popolna zmeda.

Presihajoči projekti

Načeloma naj bi bilo tudi tako, da projektant nariše tako imenovane Projekte za gradbeno dokumentacijo (PGD), na podlagi katerih upravna enota izda gradbeno dovoljenje in nastanejo Projekti za izvedbo del (PZI). Ti so podlaga za delo gradbenikov. Ker se med gradnjo ponavadi dogajajo velike ali manjše spremembe, na koncu projektant nariše še Projekte izvedenih del (PID). Ti tako imenovani “pidi” so osebna izkaznica stavbe in naj bi ustrezali dejanskemu stanju.

Pri stolpičih na Vojkovi je bil vrstni red obrnjen. Ker so se med gradnjo dogajale velike spremembe, je bilo treba spreminjati PGD in upravna enota je izdala več gradbenih dovoljenj, zadnje tik pred zaključkom del. V skladu s tem je, kot je na zadnji obravnavi na sodišču pojasnil odgovorni vodja del takratnega SGP Gorica Zoran Krpan, “PZI nastajal sproti”, kako je na koncu nastal PID in koliko odraža resnično stanje stavbe, pa je velika uganka in druga popolna zmeda.

SGP delal korektno

“Na stavbah je bilo predvideno približno dva centimetra grobega ometa in pol centimetra finega,” je sodišču povedal Krpan in pojasnil, da so se ves čas držali popisa del v ponudbi. SGP je torej ravnal v skladu z navodili in načeloma tudi veljavnimi standardi. “Leta 2002 je bil izdan nov pravilnik o toplotni zaščiti, ki je nadomeščal starega, jugoslovanskega. A gradbeno dovoljenje za bloke je bilo izdano prej,” je pojasnil Krpan. Strožja pravila torej graditeljev niso zavezovala.

Dejstvo pa je, da PID za bloke piše o štirih centimetrih fasade s termično izolacijo. Na vprašanje, kako je to mogoče, je Krpan, ki seveda s pripravo dokumentacije kot vodja del ni imel ničesar, odgovarja: “Nimam besed. Morda se je projektant zmotil ali je ob omembi blagovne znamke Baumit, ki smo jo uporabili, napačno sklepal, da gre za termični omet.”

Obupana inšpektorica

Krpan je sprva pričal, da je bil glavni izvajalec del in investitor Stan-ing, SGP pa podizvajalec. Na pripombo in vprašanje direktorja Stan-inga Antona Kosmačina, pa je še pojasnil: “Dvakrat ali trikrat je bila tam gradbena inšpektorica in zahtevala, da Stan-ing postavi svojo tablo, nato pa je obupala in začela obravnavati SGP kot glavnega izvajalca. Tako nas je očitno obravnavala tudi upravna enota, sicer garancija, ki smo jo izdali, ne bi bila veljavna, in bloki ne bi dobili gradbenega dovoljenja.” Obravnave v tem in ostalih treh primerih se bodo nadaljevale po sodnih počitnicah. VESNA HUMAR