Rudarjenje usiha, a brez reševalcev ne gre

IDRIJA> Na srečanju je v četrtek in včeraj sodelovalo manj kot sto udeležencev. Leta 1998, ko ga je zadnjič organiziral Rudnik živega srebra (RŽS), jih je bilo petkrat več. Čeprav rudarjenje usiha, reševalne enote usposabljajo v vseh, tudi že zaprtih rudnikih in onih, ki so tik pred tem.

Ko se med vajo ustavi dvigalo...

Reševalce ohranjajo tudi v Idriji. Čeprav je rudnik tik pred likvidacijo in prenosom dejavnosti na nov javni zavod, bo turistični rudnik in del nezalite jame nad četrtim obzorjem zaradi varnosti treba redno vzdrževati.

Na četrtkovem posvetu so se pogovarjali o najnovejših tehničnih napravah za reševanje, varovanju zdravja rudarjev, uporabi geotermije za ogrevanje rudniških objektov ... Znajo se spopasti tudi z napakami, ki se prikradejo v sodobne tehnološke krike, kar so dokazali tik pred reševalno vajo, ko se je na poti na tretje rudniško obzorje ustavilo dvigalo.

Na srečo ne še z reševalci, pač pa z rudniškim osebjem in poslancem Samom Bevkom. Nesreč v idrijskem rudniku v petstoletni zgodovini ni bilo veliko. Le požara leta 1803 in 1849 sta vzela nekaj več življenj. Tudi v turističnem rudniku imajo z nesrečami srečo, a so že reševali obolelega obiskovalca in skupini čeških in avstralskih obiskovalcev, ko je neurje pretrgalo električno napajanje in je Antonijev rov začela polniti voda. Kot nam je povedal Egon Tušar, so se reševalci odzvali zelo hitro in za obiskovalce se je ogled jame končal le z izdatno mero strahu.

Nad ujete v jamah najbolj usposobljeni

Predpostavka včerajšnjega reševanja iz turističnega rudnika in tretjega podzemnega obzorja v jašku Borba je bil potres, ki je zasul in poškodoval obiskovalce in rudarje, prekinil dovod elektrike in prezračevanje rovov. Na pomoč so, ob asistenci idrijskih reševalcev, s polno opremo in težkimi dihalnimi aparati zaradi nevarnosti kopičenja metana in ogljikovega dioksida odhitele najbolj usposobljene ekipe velenjskega in trboveljsko-hrastniškega rudnika. Ponesrečene, tudi iz najglobljega dela jame, so prej kot v pol ure prepeljali do zdravnikov.

“Preverili smo usposobljenost reševalcev, učinkovitost sistema obveščanja in državnega načrta za reševanje. Pomembno je, da so sodelovali reševalci iz vseh rudnikov. S tem smo namen dosegli. Morebitne napake bomo odpravili po temeljitejši analizi vaje,” je ocenil glavni rudarski inšpektor Anton Planinc iz inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo. Z vajo so zaokrožili niz celoletnih prireditev v spomin na naš največji potres leta 1511. SD