S superračunalniki ugnali burjo

AJDOVŠČINA >Kdaj bo postavljena, pa se še ne ve.

“Če bomo še naprej vsi tako enotni, kot smo bili zadnji dve leti, sem optimist. Če država ne bi padla v tako situacijo, kot je zdaj, sem prepričan, da bi bila polovica protivetrne zaščite lahko zgrajena že letos. Mi bomo naredili vse, da se to naredi čim prej. Splošno varčevanje nas ne bo ustavilo,” je po včerajšnji predstavitvi idejnega projekta za protivetrne in protihrupne zaščite optimist Ivan Lemut, koordinator skupine za spremljanje te problematike. Po štirih letih neuspešnih opozoril severnoprimorskih gospodarstvenikov in občine o veliki gospodarski škodi, ki jo povzroča burja z zaporami ceste skozi dolino, se je vsa zadeva pred dvema letoma končno obrnila v pravo smer.

180 kilometrov na uro? Za avte odprto!

Pri izdelavi 800.000 evrov vrednega idejnega projekta je sodelovalo sedem specializiranih podjetij, pri obdelavi podatkov so uporabili superračunalnike in vse podatke preverili z več tisoč meritvami in analizami na terenu. “Protivetrna ograja bo ščitila vozila do hitrosti burje 150 kilometrov na uro, osebna vozila do 180 kilometrov na uro, intervencijska vozila pa bi lahko vozila tudi v primeru, ko bi burja pihala 200 kilometrov na uro. To pomeni, da povečamo pretočnost ceste pri maksimalni burji za dve tretjini. Seveda je treba upoštevati dodaten problem, da pri hitrosti burje nad 150 kilometrov na uro po zraku leti tudi kamenje. Toda ograja bo omilila tudi to težavo,” je v imenu projektantov pojasnil inženir Marjan Pipenbaher iz podjetja Ponting, ki je sodeloval tudi pri postavitvi protivetrnih zaščit na viaduktu Črni Kal, na avtocesti od Zagreba do Splita in v Turčiji. A je na ta projekt še posebej ponosen.

Najprej zaščita v ravninskem delu

Protivetrna in protihrupna zaščita ne bo prozorna, ampak kovinska, visoka bo od 3 do 4,5 metra, kjer je mogoče, jo bodo namestili v že obstoječe zemeljske nasipe. Strokovnjaki so predvideli možnost etapne postavitve. Najprej bi zaščito postavili na ravninskem delu med Podnanosom in Vipavskim Križem. Ta sklop bi predvidoma stal deset milijonov evrov. Sledil bi tehnično in finančno zahtevnejši del na Rebrnicah, ki bi stal 12 milijonov. Kot je še dodal Pipenbaher, je ograja načrtovana tako, da bo vzdržala sunke burje do 250 kilometrov na uro in ne bo predstavljala dodatne nevarnosti. Pred postavitvijo bo treba doreči tudi najprimernejšo umestitev v prostor, da bo čim manj moteča.

Naložba naj bi se po ocenah povrnila v sedmih letih. Po besedah Marka Rondiča iz ajdovske območne obrtno podjetniške zbornice je postavitev zaščite ključna za gospodarski razvoj območja, dodatni pozitivni učinek pa vidi tudi v dejstvu, da bi zaščito izdelala domača podjetja.

Zadolževanje Darsa ali pomoč države?

Kdaj bo zaščita dejansko stala, pa niso povedali. Kot je napovedala Mirjam Božič, direktorica območne zbornice GZS za severno Primorsko, bodo s stališči, ki so jih včeraj oblikovali z župani ajdovske, vipavske in novogoriške občine ter nekaterimi primorskimi poslanci, že pred prvim majem seznanili ministra za infrastrukturo in za finance ter pristojni parlamentarni odbor. “Poiskali bomo prav vse različice, da se zagotovi denar,” je napovedala.

Dars namreč po besedah predsednice uprave Mateje Duhovnik v to naložbo ne more investirati lastnega denarja. “Naša primarna dolžnost je, da odplačujemo kredite in skrbimo za varno vožnjo po naših avtocestah in hitrih cestah. Pričakujem nadaljnje pogovore s pristojnima ministroma. Doreči moramo, za katere projekte bo država storila vse potrebno za najem dodatnih kreditov, in na kakšen način opraviti prestrukturiranje obstoječih kreditov, ki jih mora Dars odplačati, a jih sam v naslednjih letih s svojimi prihodki ni zmožen,” je povedala.

ALENKA TRATNIK

Ivan Lemut: “Če bomo še naprej vsi tako enotni, kot smo bili zadnji dve leti, sem optimist. Mi bomo naredili vse, da se to naredi čim prej. Splošno varčevanje nas ne bo ustavilo.”

Mateja Duhovnik ne obljublja denarja Darsa