Salonit Anhovo lani po več letih z dobičkom

ANHOVO > A težave slovenskega gradbeništva so se lani še vedno poznale, saj je bila prodaja še naprej 30 odstotkov manjša od dolgoletnega povprečja.

Skupina Salonit Anhovo, ki je konec 2014 zaposlovala 400 ljudi, nekaj več kot polovico prihodkov ustvari na domačem trgu, nekaj manj kot polovico pa z delovanjem v tujini. Kot del avstrijske skupine Wietersdorfer, ki se je julija lani povezala z italijansko družbo Buzzi Unicem, je Salonit s proizvodnimi obrati prisoten v Sloveniji in Italiji, proizvode pa trži po celotni sredozemski regiji.

Lani je Salonit Anhovo skupaj prodal 805.000 ton cementa in klinkerja, kar v denarju pomeni 48 milijonov evrov. To je bilo sicer za 12,7 odstotka več kot predlani, a še vedno za 30 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja.

Glede energetske učinkovitosti cementarna v Anhovem v prvi petini najboljših evropskih cementarn

V družbi so tako na današnji novinarski konferenci opozorili, da je gradbena aktivnost v Sloveniji po enem največjih kriznih padcev v EU ob koncu leta 2013 pridobila nekaj zagona, ki se je nadaljeval še v začetku 2014, vendar pa je v drugi polovici 2014 spet začela upadati.

Za investicije bo Salonit Anhovo v naslednjih letih namenil 25 milijonov evrov, samo letos 11 milijonov evrov, napovedujejo v družbi. Na novinarski konferenci so veliko prostora namenili tako predstavitvi investicij kot tudi svojemu okoljskemu odtisu.

V luči težav Lafarge Cementa pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja IPCC, zaradi česar je francoski lastnik trboveljsko cementarno poslal v mirovanje, so nekaterih opazk deležni tudi v Anhovem, kjer med drugim za proizvodnjo uporabljajo alternativna goriva iz odpadkov. Prav to je bil eden od glavnih kamnov spotike v primeru Lafarge Cementa.

V Salonitu so poudarili, da spada glede energetske učinkovitosti cementarna v Anhovem v prvo petino najboljših evropskih cementarn, njene emisije v zrak pa so po zagotovilih družbe veliko nižje od povprečne evropske cementarne. V Salonitu zagotavljajo, da so s tehnološkimi posodobitvami pomembno povečali uporabo alternativnih goriv, a hkrati znižali emisije v okolje.

Ločeno zbiranje odpadkov že 30 let

V Salonitu posamezne vrste ločeno zbranih vrst odpadkov uporabljajo že 30 let. Po njihovih zagotovilih so bile leta 2007 v okoljevarstvenem dovoljenju (IPPC) opredeljene tudi vrste in količine odpadkov, ki jih uporabljajo še danes. Skladno z dovoljenjem lahko uporabljajo do nekaj pod 110.000 ton letno alternativnih goriv.

Uporabljajo na primer izrabljene avtomobilske gume, trdno gorivo iz posameznih vrst ločeno zbranih nenevarnih odpadkov, kot so les, tekstil in plastika, odpadna olja, kostno moko in manjše količine osušenega mulja iz čistilnih naprav. Ne uporabljajo pa mešanih komunalnih odpadkov.

S primerno tehnologijo, vodenjem procesa in nadzorom nad alternativnimi gorivi so vplivi na okolje pri teh dejavnostih po njihovem prepričanju obvladljivi. Je pa uporaba tovrstnih goriv po navedbah družbe v tem času nujna in edina strategija za dolgoročni razvoj cementarne.

STA