Samo spoštljiv odnos do vrednot je danes premalo
Društvo TIGR Primorske je sinoči počastilo 90. obletnico ustanovitve organizacije TIGR, središča spontanega upora Primorcev proti nasilju takratne italijanske države. Bistvo gibanja zdaj, žal, spet postaja vse bolj aktualno, meni predsednik društva, dr. Savin Jogan.
AJDOVŠČINA > “Govoriti o organizaciji, ki je bila edinstvena in še danes s to svojo značilnostjo bega zgodovinski spomin, je vznemirljivo, saj je z njenim delovanjem povezanih kar nekaj nejasnosti. Začenjajo se že s temeljnim vprašanjem, kdaj se pripoved o TIGRU začne,” je na sinočnji osrednji prireditvi, ki jo je ob 90. obletnici ustanovitve tajne organizacije TIGR pripravilo Društvo TIGR Primorske, izpostavil slavnostni govornik, zgodovinar Branko Marušič.
Čas in dogodki pred skoraj sto leti po njegovem ponujajo kar nekaj povodov za rojstvo spontanega upora Slovencev in Hrvatov v tedanji Julijski krajini proti ekstremnemu italijanskemu nacionalizmu. Prišlo je do različnih spontanih oblik organiziranja, septembra 1927 pa so se na Nanosu sestali Zorko Jelinčič, Dorče Sardoč, Jože Dekleva, Albert Rejec, Andrej Šavli in Jože Vadnjal in s tem postavili temelje “ilegalne narodnjaške organizacije”, ki je dobila ime po začetnicah mest Trst, Istra, Gorica, Reka. Njeno delovanje se je kmalu razširilo po vsej Primorski in v boju proti raznarodovalni politiki ter nasilju povezalo ljudi različnih slojev, svetovnih nazorov in političnih usmeritev. Tigrovci so svoje delovanje usmerili na različna področja, od skrbi za ohranjanje slovenskega jezika do oboroženih akcij.
Vprašanje, ali je bila prva protifašistična organizacija v Evropi ali ne, po besedah zgodovinarja Marušiča ni potrebno in ne daje pravih rezultatov. “Bila pa je nedvomno središče primorskega upora,“ je povedal in spomnil, da ima odnos do tigrovskega gibanja še danes veliko razsežnosti.
Predsednik društva TIGR Primorske dr. Savin Jogan ob obletnici meni, da je zdaj pravi čas, da se njegovo delovanje postavi v pravi zgodovinski okvir. “Danes ni več dvomov, da je imel TIGR tako vlogo. Bil je prva organizacija, ki je imela poleg kulturnih in nacionalnih tudi komponente boja. Hkrati je bila v tesnem človeškem stiku z vsemi Primorci, spomniti pa je treba tudi na njen socialni program.”
Ob tem je Jogan izpostavil tudi pomen TIGR za današnji čas, ko je po njegovem samo spoštljiv odnos do vrednot gibanja premalo. “Z vsakim dnem smo priča pojavom, kot so nove evropske profašistične stranke ali nedavno policijsko nasilje v Kataloniji, ki kažejo, da je bil fašizem leta 1945 sicer vojaško premagan, a je žal marsikje preživel in se zdaj skupaj z neoliberalističnimi metodami izkoriščanja vrača kot politična metoda in miselni vzorec v boju za samostojnost narodov in svobodo posameznikov.”
Zbrane je nagovoril tudi ajdovski župan Tadej Beočanin, v kulturnem programu pod režiserskim vodstvom Roka Andresa so nastopili akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, Drago Mislej Mef, recitatorji iz kluba mladih tigrovcev in učenci OŠ Otlica. Udeleženci pa so še posebej toplo pozdravili najstarejšega še živečega tigrovca Alojza Kralja.
ALENKA TRATNIK
