“Sanacija je cenejša kot propad podjetja”

NOVA GORICA > Neurejeni odnosi med občinami in javnim podjetjem Vodovodi in kanalizacija (ViK) ter neurejena razmerja med občinami so privedli do resnih likvidnostnih težav podjetja. Te bi, če se jih ne bi ustrezno lotili, lahko privedle celo do stečaja. Urejanje razmerij je bilo večkrat predmet pogovorov, a dlje od tega niso prišli. Zdaj so občine angažirale svetovalno podjetje Valior. “Treba je bilo narediti finančno in poslovno sanacijo. Nabirale so se tekoče izgube, podjetje vsak mesec viša izgubo oziroma mora reševati likvidnost,” pojasnjuje direktor Valiorja Domen Prašnikar.

Občine so ali še bodo plačale svoj dolg

K temu je botroval tudi dolg občin do podjetja, ki se vleče več kot dve desetletji. Kot pravi direktor Miran Lovrič, gre za 4,3 milijona evrov. Del težave zdaj odpravljajo, saj sta občini Brda (ta je dolgovala več kot dva milijona) in Nova Gorica svoj del plačali, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica pa sta tik pred podpisom pogodbe, pojasnjuje Lovrič. “Tako bomo prišli na enako izhodišče. To je pomembno, da se lahko doseže pravično delitev stroškov upravljanja omrežja med občinami,” dodaja novogoriški župan Klemen Miklavič.

Dolg in najemnina še na sodišču

“Vprašanje starih dolgov in odkupa zemljišč je treba rešiti,” se strinja župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk, ki že leta opozarja, da se morajo občine dogovoriti o delitvi stroškov infrastrukture. Meni, da so zdaj na pravi poti: “Smo že relativno blizu, o določenih zadevah se moramo še dogovoriti.” Prav zaradi najemnine za infrastrukturo, ki jo občani plačujejo kot omrežnino, sta občina in ViK v sodnem sporu. Občina trdi, da ViK plačuje premalo in da ji dolguje že skoraj milijon evrov. Na sodišču sta tudi zaradi starega dolga, ki ga ViK terja od občin. “Strinjamo se, naj se ugotovi, ali dolg obstaja, in če obstaja, koliko znaša. V tem primeru ga bomo poravnali,” pravi Turk.

Dodaten denar bo v ViK pritekel, ko bo občina Nova Gorica kupila zemljišče pod vodohranom Panovec, z občinama Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica pa še zemljišče pod centralno čistilno napravo.

“To bi moralo biti narejeno že leta 2010, a se je odlagalo. Zdaj smo prišli do točke, ko je Vik v zelo slabem stanju in moramo to kupiti, ker to od nas zahtevajo zakoni,” poudarja župan in dodaja: “Posledice morebitnega propada podjetja bodo za občane in občine večji strošek, kot če ga pravočasno saniramo.” Nakup morajo sicer potrditi še občinski sveti.

Dogovor med občinami za pravične cene

Prvi korak je torej narejen. Občine pa čaka še drugi, bistven za nadaljnje poslovanje javnega podjetja - z Lovričevimi besedami, “da se izognemo težavam čez nekaj let in zagotovimo dolgoročno stabilnost.” Občine se morajo dogovoriti, kako si bodo razdelile stroške za skupno infrastrukturo, za tisto, ki služi njihovim potrebam, pa bodo skrbele same. Kar se bo odražalo tudi na položnicah, ki jih plačujejo občani. “Okvirni sporazum bo razrešil odnose med občinami. Trdim, da je način, kako so se do zdaj zadeve reševale, krivičen za občanke in občane mestne občine. Stroški na položnicah se morajo pravično deliti,” poudarja Miklavič. Tako on kot Lovrič in Prašnikar poudarjajo, da so se o glavnini zadev dogovorili, uskladiti se morajo le še o podrobnostih. “Cilj je, da pridemo do konsenza. Treba je najti kompromis,” pravi Prašnikar. “Posledice nedogovora so lahko usodne za funkcioniranje sistema,” dodaja Miklavič. Ocenjujejo, da bodo župani uspeli zadevo rešiti v prihodnjih mesecih. Ko bodo občine podpisale dogovor, bodo sprejemali nove cene. Ki se bodo morda med občinami razlikovale glede na to, kakšno infrastrukturo ima katera. Ali bodo višje ali nižje, si za zdaj nihče ne upa na glas govoriti.