Se mudi, a denarja ni

Goriška
, posodobljeno:

Urgentnega centra v Šempetru še ne morejo graditi, ker v državni blagajni v poplavi projektov z denarjem EU zanj ni denarja. V teh dneh mrzlično iščejo način, kako ga zagotoviti.

Usoda šempetrskega urgentnega centra še ni znana.
Usoda šempetrskega urgentnega centra še ni znana.Leo Caharija

LJUBLJANA, ŠEMPETER > Na Goriškem ne morejo razumeti, kako to, da se gradnja urgentnega centra še ni začela. Posebno zato, ker je ministrica brez listnice Alenka Smerkolj že 25. novembra podpisala odločbo Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) o dodelitvi denarja EU za gradnjo.

Severnoprimorski župani bodo od premierja Mira Cerarja zahtevali, naj ukrepa, da regija ne bi ostala brez urgentnega centra. Kljub temu, da je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila projekt gradnje urgentnega centra Nova Gorica, zanj še ni bil prenesen denar na ministrstvo za zdravje, ki zaradi tega ne podpiše pogodbe. Predstavnik splošne bolnišnice Nova Gorica Robert Bizjak je županom pojasnil, da ima bolnišnica svoj delež v višini 1,8 milijona evrov pripravljen in bi se zaradi njih gradnja lahko začela. Upali so, da bodo začeli graditi okoli 10. decembra, kar bi pomenilo, da še lahko ulovijo rok za dokončanje gradnje. Vendar se zaradi vseh zapletov med ministrstvi to ne bo zgodilo. Župani so se strinjali s predlogom novogoriškega župana Mateja Arčona, da od ministrice zahtevajo takojšen podpis pogodbe z izvajalci ter nujni sestanek na to temo. "To je sramota, kar se dogaja, da ministrstvo objavi razpis, po dolgem času izbere izvajalce, na koncu pa ugotovi, da nima svojih lastnih sredstev. Menim, da je ta projekt za regijo zelo pomemben, za ljudi, ki živijo v tej regiji, in da je obnašanje ministrstva in vlade dejansko neodgovorno," je dejal Arčon.

Slednje so potrdili na SVRK, kjer pa pojasnjujejo, da podpis odločbe še ne pomeni, da je denar za gradnjo tudi dejansko zagotovljen. Država ima namreč na voljo še dodatnih 452 milijonov evrov iz EU, ki pa jih ni predvidela oziroma niso navedeni v operativnih programih. Do prihodnjega leta morajo porabiti vse, zato je naraslo tudi število projektov. A denarja zanje v državni blagajni ni dovolj, SVRK pa natančno preverja, da “gredo naprej” le tisti, ki bodo zagotovo končani v roku, sicer bo morala država vračati denar EU.

In prav s tem glavobolom se zdaj ukvarjajo na ministrstvu za zdravje, ki ne more začeti graditi. “Ker je v tem trenutku v izvajanju dovolj živih projektov, ki so vezali sredstva v letu 2014, proračun za leto 2015 pa ni predvidel tako velike dinamike, da bi lahko odpirali načrte razvojnih programov, z ministrstvom za zdravje in ministrstvom za finance aktivno iščemo rešitve,” pojasnjujejo na SVRK.

V Ljubljani mrzlično računajo, ali bi denar napraskali z rebalansom ali prerazporeditvami, da bi čim prej začeli graditi. Urgentni center mora biti zgrajen do konca novembra prihodnje leto, vse bolj pa postaja jasno, da bodo zelo težko ujeli roke. “Težav, s katerimi se srečuje upravičenec in izvajalci projekta, se zavedamo in verjamemo, da bo problem rešen v najkrajšem možnem času, projekt, ki je investicijski, pa dokončan v predvidenih rokih, to je do konca leta 2015,” pravijo v SVRK.

MM, STA