Še najbližje so si bili v času Janševe vlade
Iztekajoči se mandat ajdovskega občinskega sveta se je začel z županovo napovedjo programske koalicije, ki pa se je zrušila že po dveh mesecih z razrešitvijo preveč kritičnih članov iz delovnih teles. Kljub ponovni ponudbi so se v SDS in NSi odločili za opozicijo, kjer sta, z vmesnim sodelovanjem v času Janševe vlade, ostali do konca mandata.
AJDOVŠČINA > Župan Tadej Beočanin (SD) je kljub občasnemu razhajanju v pogledih na ključne odločitve v občinski politiki na začetku prvega mandata pred osmimi leti uspel vzpostaviti in za štiri leta tudi obdržati programsko koalicijo. Pravi preizkus sodelovanja strankarsko in interesno pestre sestave v občinskem svetu pa se je pred štirimi leti napovedoval že kmalu po volitvah, na katerih sta se s po šestimi mandati v občinskem svetu najbolje odrezali SD in SDS, sledile so Lista Burja s petimi mandati, NSi s tremi, ZZP z dvema ter SMC, DeSUS, Levica in NSD s po enim svetnikom.
Počilo je že po dveh mesecih ...
Da tokrat le ne bo šlo vse tako gladko, je dokončno postalo jasno dva meseca po konstitutivni seji, pred odločanjem o proračunu za leto 2019. 14 svetnikov iz županu naklonjenih svetniških skupin SD, Lista Burja, SMC, Levica in Desus je namreč predlagalo razrešitev članov občinskih delovnih teles iz vrst SDS, NSi, ZZP in NSD, ker so bili kritični do predlaganega proračuna in bi lahko otežili delovanje občinskega sveta.
Po razburkani razpravi je “kazen” doletela le SDS in NSi, ki sta nasprotni strani očitali nenačelno in nedemokratično delovanje. Dogajanje je odmevalo celo v nacionalni politiki, v Ajdovščino so prihiteli tudi poslanski prvokategorniki Danijel Krivec, Eva Irgl (SDS) in Ljudmila Novak (NSi), ki so opozarjali na “nedemokratično dejanje” in “zaušnico demokraciji”.
A to ni zgladilo razmerij na občinski ravni. V vodo je padel tudi spravni poskus s ponovno razdelitvijo prostih mest v občinskih delovnih telesih, kjer pa bi bilo opozicije le za vzorec. V SDS in NSi so ponudbo zavrnili in s tem le še potrdili umik v opozicijo, pri čemer pa so vsaj v NSi županu v nadaljevanju večkrat ponudili roko in kompromisne rešitve za “skupno delovanje v dobro ljudi”.
... a so se nato našli pri večjih projektih
Ob udobni večini 17 glasov je županu uspelo brez večjih pretresov uveljaviti predlagane pobude in projekte, v redkih primerih celo z upoštevanjem pripomb opozicije, a v večini primerov je bil glas opozicije preslišan ali neuslišan.
Do začasne otoplitve odnosov je prišlo na polovici mandata, ko je vladajoča občinska politika po nastopu Janševe vlade z opozicijo vendarle našla skupni izziv in sklenila zavezništvo za sodelovanje pri nekaterih napovedanih večjih projektih v občini, denimo pri gradnji nove stavbe doma starejših občanov in naložbah v infrastrukturo, kjer sodeluje tudi država. V zadnjih mesecih se je zadržanost povečala, a vendarle sta obe strani pri številnih odločitvah zmogli najti skupni jezik in ob občasno povišanih tonih vendarle ohranili tudi sprejemljivo raven komunikacije.