Segli tudi do svoje “semenarne”

VRTOJBA > S projektom Obnovitev goriškega vrtnarstva, ki ga vodi šempetrski zavod KŠTM, želijo snovalci v prvi vrsti spodbuditi sajenje nekaterih sort vrtnin, ki izhajajo iz ožje Goriške ter so skoraj že izginile s tamkajšnjih njiv in vrtov. To so solata šempetrka, listnata blitva tanja in fižol topolovec, ki jih je v okviru projekta letos na svojih obdelanih površinah gojilo 24 sodelujočih. Med temi so bili kmetje in ljubitelji vrtnarjenja, saj se je lahko prijavil vsak, ki le ima kos zemlje za vrtnarjenje. In tudi starost ni bila omejitev. Zanimanja je bilo veliko in po besedah vodje projekta Leonide Svetina so prejeli 90 prijav. Sprejeli so jih 24.

Domače je boljše

Za izbrano skupino so pripravili predavanja o načinih kmetovanja, pridelavi, škodljivcih, zeliščih in podobnem, čemur je sledil praktični del. “Najeli smo rastlinjak na kmetiji Lancner, kjer smo te avtohtone sorte posejali. Ko so zrasli sejančki, so te prevzeli udeleženci in jih posadili na svojih vrtovih. Dobili so še semena in lahko so primerjali, kako uspeva zelenjava, ki so jo sami posejali, in ona iz sejančkov,” pravi Svetina.

Pojasnjuje, da se je večina sodelujočih, ki jim je bilo vselej na voljo strokovno svetovanje, odločila vrtnine gojiti na ekološki način, torej brez pesticidov in mineralnih gnoji. “Drugi so se odločili za integrirano pridelavo, tretji so ubrali svojo pot,” je povedala Svetina. Zato bodo na koncu lahko primerjali tudi, katera metoda daje več pridelka, katera boljšega.

Fižol ubežal suši

Glavni cilj vsega skupaj pa je, da se na njivah spet goji okolju na ožjem Goriškem bolj prilagojene vrtnine, ki so zato bolj odporne na negativne vplive iz tukajšnjega okolja in jih je treba manj škropiti. Ključno pri tem je tudi to, da udeleženci projekta sami pridobivajo semena za te vrtnine. Njihove izkušnje pa potrjujejo, da je to vredno početi.

Drago Perdec iz Mirna, denimo, ki ima podjetje za urejanje zelenih površin, je nedavno začel obdelovati okoli 1200 kvadratnih metrov tal, ki jih je poprej zaraščanju prepustil njegov tast. Tam je gojil že krompir, paradižnik, druge vrtnine, ki jih je potem tudi prodajal, letos pa se je pridružil omenjenem projektu.

“Posejali smo ta fižol (sorto topolovec, op. a.), ki je ušel suši in sem ga vsega pobral. Ni ga bilo treba namakati, ker smo ga zgodaj sadili. Blitva tanja je tudi čudovita, še zdaj jo berem in prodajam na tržnici. Kar raste in raste, okusna je. Le solata je namesto velikih glav ustvarila cvetove,” pravi Perdec. “In nisem nič škropil, ker si prizadevam pridelati manj zelenjave, a kvalitetno. Kljub temu rastlin ni nič napadlo,” je zadovoljen sogovornik.

AMBROŽ SARDOČ