Šempetrski in novogoriški duhovniki proti izvolitvi Fišerja

NOVA GORICA, ŠEMPETER> Duhovnika sta na množični grob na Lajšah pri Cerknem postavila preprost križ. Šlo je za brezno, kjer še danes, po 66 letih, leži 14 dokazano nedolžnih civilistov, med njimi dva duhovnika, ki jih je takratni tožilec Zvonko Fišer ožigosal kot “narodne izdajalce”, je v izjavi zapisal Aleš Rupnik.

Montirani proces

Nesmiselnost sodbe zoper duhovnika Stanka Medveščka in Janeza Lapanja, ki sta bila obsojena na denarno in pogojno zaporno kazen, je po Rupnikovih navedbah dokazalo vrhovno sodišče. To je namreč sodbo leta 1995 razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom “ni mogoče pripisati političnega namena”.

“Montirani proces je kršil temeljne človekove pravice: pravico do poštenega sojenja in svobodo veroizpovedi,” je prepričan novogoriški dekan. Kot dodaja, sodniki, ki so odločali v montiranih procesih komunističnega režima, po slovenski zakonodaji nikoli več ne morejo biti izvoljeni v pomembnejše sodniške funkcije. Enako bi moralo po njegovem mnenju veljati tudi za državne tožilce.

Podžiganje starih delitev

Izvolitev take osebnosti na mesto generalnega državnega tožilca pomeni vnovični udarec zaupanju v pravno državo in vodi v podžiganje starih delitev iz obdobja revolucije in komunistične diktature, je prepričan.

Na razpis za generalnega državnega tožilca se je poleg Fišerja prijavil tudi Alexander von Thurn Taxis. Ker je bila njegova prijava prepozna, jo je pravosodno ministrstvo zavrglo, von Thurn Taxis pa je 27. decembra vložil tožbo na upravno sodišče. Postopek je tako ustavljen do pravnomočnosti sodne odločbe. Sedanji generalni državni tožilki Barbari Brezigar se bo mandat iztekel 4. maja letos.

STA