Šempetrsko bolnišnico bodo prenovili

ŠEMPETER PRI GORICI > Medtem ko se je bolnišnica v minulih letih spopadala z minusom pri poslovanju in dolgovi do dobaviteljev, se je po sanaciji in izboljšanju poslovanja (lani je bila med najuspešnejšimi v državi) letošnje leto začelo finančno odlično.

Svet zavoda je v finančnem načrtu potrdil za 22 milijonov evrov naložb v prostor in opremo, zdaj je prišla še ena dobra vest: država je za energetsko sanacijo, ocenjeno na 7,4 milijona evrov, odobrila 4,6 milijona iz EU, ostalo bo primaknilo ministrstvo.

Novi predstojniki in vodje

Kot je običaj, je nov direktor Dimitrij Klančič imenoval tudi nove predstojnike oddelkov, ki so vezani na njegov mandat. Urgentni center vodi Erik Sedevčič, pediatrijo Gregor Nemec, ginekologijo Alenka Zavrtanik Čelan, predstojnik kirurgije je Darko Žiberna, anesteziologije Konrad Kuštrin, interne Maja Martinuč Bergoč, radiologije Beno Repe, za vodjo tehničnih služb teče razpis, vodi pa jih Branko Podešva, ortopedijo vodi Primož Humar in službo ORL Miranda Gravnar.

“Sanacija obsega skoraj 28.500 kvadratnih metrov prostorov, spisek del je dolg; od elektro in strojnih del do prenove hlajenja, prezračevanja, osvetljevanja, nabave novih hladilni agregatov,” našteva direktor Dimitrij Klančič. Pomembna pridobitev bo tudi nova kotlovnica. V stari stavbi bodo obnovili streho in okna, na patologiji streho.

Boljše razmere in manj stroškov za energente

“Po prenovi se bodo bistveno izboljšale razmere za paciente in zaposlene, hkrati bo sanacija omogočila varčevanje z energijo, kjer so stroški že zdaj visoki in naraščajo. Je izziv, a sem ponosen, da je država začutila, da se splača investirati v bolnišnico. Je bilo pa potrebnega kar nekaj angažmaja,” pravi Klančič. Ministrstvo je pred objavo razpisa za izbiro izvajalca, Klančič računa, da bi s prvimi deli začeli poleti.

7,4

milijona evrov je ocenjen strošek energetske sanacije

4,6

milijona evrov bo prispevala EU

“To bo preizkušnja in izziv tudi za stroko, saj bomo ves čas delali. Naš cilj je, da opravimo ves program. Imamo srečo, da bo šla sanacija po fazah in ne bo sočasno vsa bolnišnica delovišče,” pravi. Je pa zadovoljen, da zmanjšujejo obseg dela na covid oddelku in povečujejo obseg ostalih dejavnosti: “Še vedno je kar nekaj zaposlenih na bolniški, še zbolevajo. Načrti so za zdaj kratkoročni. Želimo pa čim prej priti na stanje pred marcem 2020.” Pomanjkanje kadrov, predvsem zdravstvene nege, se še močno čuti, nove iščejo z razpisi.

Še 22 milijonov evrov v opremo in prostore

Tudi finančni načrt, ki predvideva za skoraj 22 milijonov evrov naložb, je ambiciozen. “Moj cilj je dokončati drugo fazo urgentnega centra, torej v kletnih prostorih urediti kuhinjo, ki je nujna, in končati endoskopski center. Obenem pa urediti infekcijski oddelek v stari stavbi,” našteva. Posodobili bodo še laboratorij, urejali parkirišče ... Čaka jih tudi posodobitev zelo iztrošene opreme.

Dimitrij Klančič,

direktor

“Po energetski sanaciji se bodo bistveno izboljšale razmere za paciente in zaposlene, hkrati bo omogočila varčevanje z energijo.”

Najbolj aktualen je aparat za magnetno resonanco, ki se jim je januarja pokvaril. “Potrebe so zelo velike, veliko energije usmerjamo v to, da bi začeli s preiskavami čim prej. Razmišljamo celo, da bi najeli in obenem popravili obstoječi aparat, vsaj za nek čas, da bi podelali stvari za nazaj,” potrjuje Klančič. Nakup ne bo mačji kašelj, aparat za magnetno resonanco z davkom stane okrog 1,5 milijona evrov, urediti morajo še prostor, zato bodo državo zaprosili za pomoč. Kdaj bo magnet v bolnišnici, je težko reči, Klančič upa, da bi najet prispel v mesecu dni. “Pacientom se opravičujem, ker morajo iskati preiskave drugje.” Za urgentne primere jim začasno pomaga bolnišnica Izola.

Letos nameravajo kupiti še aparata za CT in rentgen, na pediatriji ultrazvok, na ginekologiji video laparoskop, pa anestezijske aparate, respiratorje, nove postelje, opremo za oddelek za rehabilitacijo v stari Gori …