Severnoprimorska bolnišnica je letos dobro poslovala, a se obetajo težji časi

Predsednica sveta zavoda Alenka Kolar je po včerajšnji seji poudarila, da bolnišnica posluje dobro in da je na tveganja, ki jih prinaša nova (aprilska) vladna uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026, pripravljena in da se bo razvijala še naprej: "Bolnišnica je v prvih treh mesecih poslovala v denarnih okvirih, ki jih je določala glede na novo ugodnejša stara vladna uredba. Te pogoje poslovanja je dobro izkoristila. Opravila je vse, ker je načrtovala in ustvarila 200 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki. V nekaterih medicinskih specialnostih, kot so okulistika, urologija CT in magnetna resonanca, smo bili z vidika čakalnih vrst izrazito hitri, kar nam je prineslo precej novih pacientov iz ostalih delov Slovenije. To je dobra osnova za priprave na tveganja, povezana z novo vladno uredbo. Obeta se znižanje prihodkov. Če bo ostalo pri tem, kar smo aprila dobili, bo treba nekatere dejavnosti zmanjšati, kar bo povečalo čakalne vrste."

V Zavodu še naprej spremljajo reševanje odprtih pravnih vprašanj, ki zaenkrat zavirajo imenovanje direktorja s polnimi pooblastili. Predsednica je za naš časopis pojasnila: "Smo v času menjavanja vlade, prav vlada pa mora najprej uskladiti zakon, ki zadeva ustanovitveni akt bolnišnice in uskladiti ta akt. Ko bo to sprejeto, bo šele lahko bolnišnica uskladila svoj statut. Zaenkrat ne bomo tvegali, da bi imenovanje opravili na pravno nepravilen način, upam pa, da se bo to lahko uredilo dovolj zgodaj, da bi avgusta lahko objavili razpis za direktorja s polnimi pooblastili."

Aktualna vršilka dolžnosti direktorice zavoda Ingrid Kuk Kikl bi si želela, da bi bolnišnica vsaj decembra prejela posodobljeno vladno uredbo, na osnovi katere bi lahko načrtovala delo v novem poslovnem letu. V letošnjem primeru, ko je uredba prišla aprila, se bo teba v marsičem prilagoditi, pojasnjuje: "Po novem ni več splošnega plačila po realizaciji. Ko dosežeš na določenem področju načrtovan plan, se moraš ustaviti, sicer tvegaš, da stroškov ne boš dobil povrnjenih. Poslovanje bo dodatno otežilo dejstvo, da se naša pričakovanja o povečanju vkalkuliranih stroškov v ceno produkta ne bodo uresničila. Zgodilo se je obratno. Ti vkalkulirani stroški so se povsod za odstotek znižali. To ne pomeni le manj prihodkov v prihodnjem obdobju, temveč tudi dodatno breme, ki bo na nas padlo po poračunu za prve tri mesece. Ta poračun nam bo po naših ocenah vzel skoraj ves presežek, ki smo ga v prvih treh mesecih ustvarili."

Po besedah v.d. direktorice letos načrtovane naložbe sicer niso ogrožene. Do konca leta bo izveden okoli 800 tisočakov vreden nakup opreme za oddelek za okulistiko. Ta obsega operativni mikroskop, optični biometer in aparat za operacijo sivih mren ter vitrektomije. Naložba v novo kotlovnico je prišla do točke, ko je bil minuli teden izvajalec uveden v delo, kar pomeni, da bo ob bolnišnici kmalu videti stroje. Teh bo kar nekaj, saj je julija predvidena tudi zamenjava več kot pol stoletja stare transformatorske postaje. Nova bo zagotavljala bistveno močnejšo in varnejšo oskrbo z električno energijo. Zamenjava bo tehnično zahtevna, ker bo morala potekati ob polnem obratovanju bolnišnice, rezervno napajanje pa bosta zagotavljala dva bolnišnična agregata in dodatna tovrstna pomoč izbranega izvajala. V poletnem času naj bi stekla tudi prenova kuhinje.

Strokovni direktor bolnišnice Erik Sedevčič se mora še vedno precej ukvarjati s čakalnimi dobami in kadrovskim dopolnjevanjem v vrstah zdravnikov, a zagotavlja, da so razmere stabilne in se ne slabšajo. Nekaj je tudi znakov, da bi se lahko izboljšale:

"Letos smo kljub splošnemu pomanjkanju zdravnikov in odhodom uspeli vrzeli nadomeščati in se skupno številčno stanje zdravnikov v prvih treh mesecih praktično ni spremenilo, so pa nekatere medicinske stroke izrazito podhranjene. Še vedno se pozna lanski odhod petih zdravnikov. Vrzeli imamo v abdominalni kirurgiji in travmatologiji, v endokrinologiji in revmatologiji. Nekatere čakalne dobe v zadnjih dveh specialnostih segajo do tisoč dni, a je treba poudariti, da gre tu za napotnice za prve specialistične preglede. Nujne primere tudi na teh področjih še vedno takoj uspemo reševati na urgenci, operacije pa so v tem primeru plačane po realizaciji. Še vedno je premalo radiologov, a položaj obvladujemo s pogodbenimi sodelavci, tudi na daljavo in iz tujine. To, kar potrebuje urgenca, zagotovimo. CT in magnetna resonca, sta pokrita v celoti, omejitve pa so pri ultrazvoku, kjer je potrebna prisotnost zdravnika in našega radiologa,  ker delovnih rok ni dovolj. Ob delovnikih dopoldne delamo nemoteno, preostali čas pa omejeno."

V bolnišnici skušajo kadrovske vrzeli reševati na več načinov. Na področju patologije imajo pogodbo z medicinsko fakulteto in onkološkim institutom v Ljubljani, kjer preiskave tkiv, s čemer je največ dela, tekoče in kakovostno opravljajo. V procesu priprave na prihod je več zdravnikov z Balkana, a postopki za zaposlitev v tekšnih primerih trajajo okoli dve leti. V Šempetru pričakujejo, da se bo izmed teh postopkov z zaposlitvijo v Šempetru letos uspešno končal en primer. Na razpis za specializacije iz kirurgije so prejeli tri prijave. Zanimivo je, da so vsa tri dekleta.•