Zavetišče ostaja odprto
Tri leta po odprtju zavetišča za brezdomne v Novi Gorici je grozilo, da ga bodo morali zapreti. Ob pomoči ministrstva in mestne občine so danes roko ponudile tudi ostale občine na severnem Primorskem. Podprle so preoblikovanje v regijski center v javnem interesu, primaknile naj bi mu manjkajočih 8000 evrov za letošnji program. “Z ramen nam je padlo veliko breme,” pravi vodja Vesna Lipušček.
DOBROVO > Zavetišče za brezdomne, ki ga je novogoriški Šent v stavbi nekdanjega samskega doma Primorja v Novi Gorici odprl v začetku leta 2016, se že ves čas sooča s finančnimi težavami. Povpraševanje je namreč veliko, predvsem v hladnejših obdobjih leta, možnosti, tako denarne kot kadrovske, pa omejene.
Finančnega bremena sami ne zmorejo
Sprva so imeli prostora za deset oseb in dve dodatni po potrebi, zdaj pa imajo že več kot pol leta 12 stalnih uporabnikov, zmogljivosti so zapolnjene. Brezdomni lahko pri njih prespijo, si kaj skuhajo in pojejo, se umijejo. Kot pravi vodja Vesna Lipušček, so sicer prvenstveno odprti ponoči, a to ne pomeni, da se z brezdomci ne ukvarjajo tudi čez dan.
“Mi imamo program, pri nas ne gre le za to, da ljudje prespijo. Ukvarjamo se z vsakim posameznikom, naredimo individualen načrt, se pogovarjamo, jim svetujemo, jih spremljamo k drugim službam,” pojasni. Kot pravi, prihajajo od vsepovsod, ne le iz regije, pač pa tudi iz drugih delov države in tujine. Slednji so prehodni. “Pri nas se javljajo ljudje, ki pridejo iz zapora, ki so deložirani, izgubijo mesto v domu, znajdejo se v stiski, zunaj je mraz, nimajo urejenega ne zdravstvenega zavarovanja ne denarnih transferjev,” pojasnjuje stisko uporabnikov.
Finančno breme pa je veliko in ga ne zmorejo več. “Že tretje leto našega obstoja se srečujemo z negativnim stanjem. Sedaj je situacija prišla tako daleč, da smo morali odpustiti enega kolega, ostali sva le še dve zaposleni. Pomagamo si z varnostniki, kar pa definitivno ne prispeva h kvaliteti programa. Situacija nam ni omogočila nadaljnjega dela, tako da je naš direktor že razmišljal o zaprtju,” je povedala Vesna Lipušček. Težave so skušali omiliti, kolikor se je dalo, pravi: “Izvedli smo številne ukrepe, da bi zmanjšali ta minus, mestna občina nam je prisluhnila, na razpisu smo dobili višja sredstva, apelirali smo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer so nam zagotovili, da bodo letos financirali dve strokovni delavki oziroma strokovno delavko in laično sodelavko.”
Pomagale bodo tudi ostale občine
Kmalu bo nekoliko lažje. Severnoprimorske občine so podprle preoblikovanje zavetišča v regijski center v javnem interesu, kar pomeni, da ga bodo sofinancirale. Ob novogoriški, ta je lani zavetišču namenila 15.000 evrov, naj bi ostale letos primaknile 8000 evrov, kolikor ga je še zmanjkalo za izvedbo programa. “Z ramen nam je padlo veliko breme. Verjamem, da bomo šli naprej. Ti fantje nimajo drugega kot nas. Sodelujemo, nam zaupajo. Škoda bi bilo tega programa, ker je kvaliteten, nujno potreben in v prostor prinaša rezultate,” je zadovoljna Vesna Lipušček.
Kot pravi, bi radi program raztegnili čez cel dan. “Čez dan imajo uporabniki kam iti, naša in njihova želja je, da bi jim omogočili celodnevno bivanje, torej da bi tu imeli stanovanjske enote,” je pojasnila. Novogoriška občina naj bi stanovanjske enote uredila v prvem nadstropju, ko bodo širili humanitarni center.
