SGP gre v zgodovino

Goriška
, posodobljeno:

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodne poravnave v zadevi SGP. Izredna pravna sredstva so s tem izčrpana. Občina predlaga, da se vsa zemljišča določi kot javno dobro, kar pomeni, da bi etažne lastnike razbremenili plačevanja vseh izdatkov zanje.

Na občini so sodbo vrhovnega sodišča in zaključek sodnih postopkov sprejeli z zadovoljstvom
Na občini so sodbo vrhovnega sodišča in zaključek sodnih postopkov sprejeli z zadovoljstvomLeo Caharija

NOVA GORICA > “Zadeva je s pravnega vidika zaključena. Potekajo vknjižbe na zemljišča, ki so bila sklenjena v poravnavi. Z etažnimi lastniki se dogovarjamo o določitvi pripadajočega funkcionalnega zemljišča ob posameznih stanovanjskih blokih,” je v zvezi s sodbo vrhovnega sodišča, ki so jo na občini prejeli 10. marca, povedal novogoriški župan Matej Arčon.

Mestna občina je z družbo SGP v likvidaciji že 19. junija lani sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere je postala lastnica večjega števila nepremičnin v Novi Gorici. S sklenitvijo sodne poravnave je občina dosegla tudi izbris stavbne pravice, s katero so bile obremenjene te nepremičnine. Vrhovno državno tožilstvo RS je 21. oktobra zoper sodno poravnavo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa jo je vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.

Mestna občina je že pred tem izpolnila svojo obveznost iz poravnave. S plačilom skoraj treh milijonov evrov je postala lastnica približno 160.000 kvadratnih metrov zemljišč v mestu, 2000 zunanjih parkirnih mest in še 600 mest v parkirnih hišah. S tem se je končalo 19 sodnih postopkov med občino in SGP v likvidaciji oziroma njenimi projektnimi družbami.

“S to sodbo so odpadli vsi pomisleki o pravni naravi sklenjene sodne poravnave, kot tudi včasih priročni razlogi za raznorazna podtikanja o naravi sodne poravnave,” je včeraj povedal odvetnik mestne občine v zadevi SGP Ivan Rutar.

Mestna občina v vseh sodnih postopkih za določitev pripadajočih zemljišč, ki potekajo pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici, predlaga, da se vsa ta zemljišča določi kot javno dobro, pri čemer naj javno dobro sega vse do stavbišča posamezne stanovanjske stavbe. Kot je pojasnila podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve na občini Miloška Bratuž so za posamične primere možna tudi drugačna dogovarjanja, pozitivne učinke predloga mestne občine pa vidi predvsem v tem, da etažni lastniki v tem primeru ne bi plačevali nobenih davkov od teh zemljišč ali drugih izdatkov.

NACE NOVAK