Si projekte, ki jih sofinancira EU, sploh lahko privoščijo?
Triletni projekt Kulturni kapital šteje, s katerim bodo na podlagi kulturnega izročila zasnovali nove podjetniške produkte in zagotovili tudi delo mladim domačim strokovnjakom, bi skoraj propadel, če ne bi občina Bovec v zadnjem trenutku “napraskala” 40.000 evrov. “Zalagati denarja za projekte, ki jih sofinancira EU, preprosto ne moremo več,” pravi župan Siniša Germovšek. A država očitno ne namerava pomagati ...
BOVEC > “Bovška občina je za projekt Kulturni kapital šteje, ki ga 85-odstotno plača EU, že s proračunom zagotovila svoj delež v višini 20.000 evrov. Ker pa bo EU svoj del zagotovila šele v začetku prihodnjega leta, je partnerju v projektu, Lokalni turistični organizaciji, zmanjkalo denarja za vse naloge. Zato smo založili 40.000 evrov,” pojasnjuje bovški župan Siniša Germovšek.
Prav ob tem primeru se je razkrila vse večja težava bovške občine, pa ne le te, pri zalaganju projektov, ki jih sofinancira EU in za katere dobijo denar naknadno, po nekaj mesecih ali celo po enem letu. “Naš cilj je čim večje črpanje denarja EU, toda zalagati preprosto ne moremo več. Država ne pove, kako naj rešimo ta problem, ni nam pripravljena pomagati,” opozarja Germovšek. Kot pravi, bodo v prihodnje pri kandidiranju temeljito premislili, koliko si lahko privoščijo: “V delu imamo več naložb, podprtih z denarjem EU. Največja je posodobitev letališča. Čeprav je v tem primeru EU plačala nekaj denarja vnaprej, kar je izjema, smo morali najeti 390.000 evrov posojila, da smo lahko založili denar.” Uspešno so kandidirali s projektom gradnje prizidka k šoli v Soči in z obnovo trga Na Logu v Trenti. Kako bodo zadeve izvedli, ne vedo.
Bili so že na tem, da lani odobren projekt odpovedo. Razmišljali so, da bi LTO najel posojilo, ki pa bi bilo predrago. Kot rešitelj se je ponujal Posoški razvojni center. A so občinski svetniki menili, da je treba projekt obdržati doma, saj med drugim ponuja priložnost za raziskovalno delo mladim domačim družboslovcem, ki na Bovškem nimajo možnosti za pridobitev prvih delovnih izkušenj, kaj šele zaposlitev.
Mladi so se izkazali
Ker niso vedeli, ali denar sploh bo, je projekt Kulturni kapital šteje kar nekaj časa stal. Po odločitvi občine so začeli pospešeno delati. Z vodjo ekipe Metko Belingar je sedem diplomantov in diplomiranih družboslovcev raziskovalo vsebine, povezane z dediščino.
Nastali sta razstava in odrska uprizoritev Obrazi dediščine, dramska uprizoritev, izdali bodo zgibanko, čaka pa jih še veliko nalog. “Projekt razkriva nematerialno bogastvo, pripoveduje o ljudeh in njihovi kulturi, ki je danes pogosto zanemarjena oziroma se izgublja. Razstava in odrska uprizoritev prikazujeta tradicijo, spretnosti in znanja, ki dajejo Bovškemu svoj značaj,”pojasnjuje Belingarjeva, ki ne pozabi omeniti dragocene pomoči uveljavljenih slovenskih strokovnjakov.
Znanje prednikov za zaslužek danes
Bogato izročilo z obrtnim znanjem je lahko podlaga za podjetniške produkte, zlati v turizmu. “Ta znanja že prinašajo dodano vrednost, lahko bi jih še bolje izkoristili za dopolnilne dejavnosti, za popoldanske obrti in podobno,” menijo raziskovalci.
Bovška stoletna sirarska kultura številnim mlajšim, podjetnim rejcem ovac in sirarjem že prinaša spodoben zaslužek. Bovški sir je priznan v EU, po njem sprašujejo ljudje iz vse Slovenije in turisti. Nekoč so se domačini z lovstvom preživljali, danes je vaba za petične turiste, podobno kot ribolov. Čebelarji pridelajo in prodajajo izjemno kakovosten med. Tradicijo vodništva v hribe iz časaJuliusa Kugyja nadaljuje mladi rod.
Predviden občinski odlok o lokalnem vodništvu bo podlaga za oblikovanje mreže in trženja vodnikov. Spretnost obdelovanja lesa, iz katerega so v preteklosti izdelovali vse za dom in delo, je možno uporabiti za izdelavo (uporabnih) spominkov. Raziskovali so še rudarstvo, stara hišna imena, nekdanjo kulinariko za potrebe današnjega časa, pletilstvo ...
NEVA BLAZETIČ