Široko srce kanalskih upokojenk
Brezdomci iz novogoriškega zavetišča vsak december za Miklavža dobijo prav posebno darilo: šale, kape, rokavice, ki jih spletejo pridne roke upokojenk iz Kanala. “Ljudem je treba pomagati. Poleg tega se prijetno počutiš, ko narediš nekaj dobrega,” pravi Sonja Stanič, vodja sekcije pri društvu upokojencev. Ta šiva tudi punčke iz cunj za Unicef.
KANAL, NOVA GORICA > Miklavž, ki na začetku decembra s polno malho obiskuje domove, se že nekaj let ustavi tudi v novogoriškem zavetišču za brezdomne. Tudi letos se je, s seboj pa je imel tople šale, rokavice, kape, brezrokavnike, ki stanovalce v teh mrzlih dneh že grejejo. Enako, morda še bolj pa jih greje lepa gesta, da nekdo pomisli nanje, se zanje potrudi in jih obdari, ne da bi v zameno kaj pričakoval.
Brezdomne ogrejejo s šali, kapami ...
“Da, že nekaj let za naše fante in dekleta pletejo gospe iz Kanala. Izredno hvaležni smo jim,” pove vodja zavetišča Vesna Lipušček in nas napoti do Sonje Stanič, nekdanje učiteljice, ki v okviru kanalskega društva upokojencev vodi skupino gospa, ki so združile veselje do ročnih del in dobrodelnost. “V društvu imamo skupino za ročna dela, kjer se redno zbiramo. Ker je toliko pomoči potrebnih, revnih, brezdomcev, smo se pogovarjale, da bi bilo lepo, če bi kaj spletle zanje in jih obdarile. Vprašala sem naša dekleta in vse so bile takoj za,” Sonja Stanič pojasni, kako se je pred štirimi leti vse začelo. Vesno Lipušček so vprašale, koliko je brezdomnih v centru in če je med njimi tudi kakšno dekle. In so zavihale rokave in začele. “Okrog deset nas je, vse smo upokojenke. Dobimo se vsak teden, no, zdaj, ko je korona, pa delamo doma in pride Vesna iskat izdelke. Ona nam pove, kaj potrebujejo. Če so med njimi dekleta, naredimo zanje malo drugače,” nam razloži. Brezdomni so tako tudi letos, kot že tri leta pred tem, na Miklavžev predvečer prejeli polno škatlo šalov, rokavic, kap, brezrokavnikov in podobnih pletenih izdelkov.
“Ko nekomu pomagaš, se dobro počutiš”
S tem pa se dobrodelnost gospa iz sekcije za ročna dela ne konča. “Sekcijo imamo že več kot deset let. Prej jo je vodila gospa Marica Gorjup, ki je bila zelo pridna in nas je veliko naučila. Ko je preminila, sem prevzela jaz,” pove Staničeva. Nekako desetletje članice sekcije šivajo tudi punčke iz cunj, ki jih Unicef proda, s tem denarjem pa pomaga otrokom v Afriki. “Punčke šivamo trikrat na leto in jih nato pošljemo Unicefu. Ravno pred dnevi smo poslali 18 punčk, ki smo jih naredili decembra,” doda. V desetletju so jih naredile ogromno in s tem pomagale številnim otrokom. “Ljudem, ki potrebujejo pomoč, je treba pomagati. Poleg tega pa se prijetno počutiš, ko narediš nekaj dobrega. To bom delala, dokler bom zmogla,” pravi Sonja Stanič, ki je od vedno angažirana v skupnosti. Za svoje delo v društvu upokojencev Kanal in Rdečemu križu je leta 2007 prejela priznanje občine. S prijateljicami iz društva pa ostajajo skromne in zaradi dobrodelnosti ne hlepijo po pozornosti. “Še veliko je ljudi, ki potrebujejo pomoč. Lepo bi bilo, če bi vsak prispeval po svojih močeh,” opiše svoj kredo. Pod to se brez pomišljanja podpišemo.
