Škoda bi bilo, če bi takšni zakladi padli v pozabo

ČRNI VRH > Sycultoure je projekt evropskega sklada za razvoj, ki ga vodi slovenski Geografski inštitut Antona Melika. V podeželskih okoljih devetih pilotnih regij v jugovzhodni Evropi - med njimi sta Idrija s Črnovrško planoto in Jesenice - domačine spodbuja k boljšemu upravljanju s kulturnimi vrednotami za pospešek razvoju.

Med astronomijo in zgodovino

Za ljudmi Črnovrške planote je zelo dejavno leto. Pred pripravo modela upravljanja so morali kulturne vrednote v testnem lokalnem okolju prepoznati. Med 22 značilnostmi so jih v razvojni akcijski načrt uvrstili šest.

Zanemarjeno opazovanje nočnega neba, ki je na observatorij na Javorniku dolgo privabljalo obiskovalce, so izbrali kot prvo za povrnitev nekdanje astronomske slave planoti. Pozabljena, a v zadnjih letih za potrebe čipk že obujena pridelava in predelava lanu, je dejavnost, s katero si obetajo oživitev nekdanjega značilnega opravila, dragocen medgeneracijski prenos znanj in zanimivo etnološko učno bazo.

V učno okolje sodi tudi že označena Matuckarjeva pohodna pot, ki po Zadlogu vodi mimo mnogih zanimivosti in pripoveduje o življenju na kraškem polju. Ob njej bo po planoti, tudi v okviru Geo parka Idrija, označenih še pet učno-rekreacijskih poti.

Trnovski maraton naj bi ostal osrednji magnet za zimsko smučarko tekaško značilnost planote. Poslednji dve vrednoti, ki jih bodo uredili in promovirali, sta zasebni muzej predmetov 1. svetovne vojne in železnica iz tega časa.

Po krivici pozabljeni feldban

Izbira feldbana oziroma ozkotirne železnice se zdi dragocena, saj ta nikakor noče v zgodovinski spomin Idrijčanov. Črnovrščani bodo poskrbeli za predstavitev svojega dela železnice, ki je med prvo svetovno vojno vodila iz Logatca preko Godoviča na planoto. To pa bi si zaslužila tudi železnica, ki je iz Godoviča vodila do Idrije (med obema je premagala neverjetnih 300 metrov višinske razlike) in naprej do Trebuše. Obe trasi s številnimi objekti sta še vidni, a sta kot neurejeni in težko prehodni označeni le v idrijskih planinskih vodnikih.

Sycultour, ki na zbirni evropski strani prinaša kulturne zanimivosti z vsega območja projekta, o železnici pove obilo zanimivega. 63 kilometrov dolg krak iz Logatca do Trebuše je Avstro-Ogrska oziroma več deset tisoč ruskih ujetnikov zanjo zgradila v vsega nekaj mesecih za potrebe prevoza vojaškega materiala na soško fronto. Ko ozkotirna ni več zadostovala, so zasnovali širokotirno progo iz Logatca proti Ajdovščini, a se je preboj fronte oktobra 1917 dela pod Črnim Vrhom v hipu ustavil.

Z obuditvijo pozabljene trase proge, ne pa edine na Idrijskem, saj “lauf” za potrebe prevoza lesa za rudnik iz leta 1820 velja sploh za prvo železniško, sicer leseno progo na naših tleh, utegnejo Črnovrščani požeti uspeh.

Med poznavalci velja za komaj doumljiv inženirski in gradbeni podvig vojnega časa in po krivici pozabljeno pričo trpljenja njenih graditeljev.

SAŠA DRAGOŠ