Skozi šolo ne bo več pihalo
Z energetsko sanacijo telovadnice, ki poteka v tem času, bodo do konca avgusta prenovili in izolirali celoten, v tehničnem pogledu zelo zahteven kompleks tolminskega šolskega centra. V času obnove treningov v telovadnici ne bo. Jeseni bosta pouk in telovadba že potekala v toplejši in manj potratni stavbi, skozi učilnice ne bo več pihalo.
TOLMIN > V telovadnici bodo zamenjali okna, prenovili ventilacijo in stavbo oblekli z izolacijskim materialom. Namestili bodo tudi strop, ki bo zakril jekleno konstrukcijo in dodatno zmanjšal porabo energije. Okvirno so izračunali, da bi na tak način stroške za kurjavo morda prepolovili, čas pa bo pokazal, kakšni bodo dejanski prihranki.
Kot pravi v občinski upravi odgovoren za družbene dejavnosti Rafael Šuligoj, so posegi v telovadnici zaradi velikih višin zahtevni. “Smo pa vse natančno pregledali, večjih zapletov, ki bi podaljšali obnovo, ne pričakujemo,” se nadeja. Tudi pri šolski stavbi, ki jo obnavljajo od lanskega leta, čaka še kar nekaj dela. “Vzhodni del kompleksa in zgornje nadstropje še nista končana,” pojasnjuje. Da je obnova res zahtevna, lahko sklepamo iz tega, da je bilo treba zamenjati okna in prenoviti kar 50 pročelij z 11.000 kvadratnimi metri površine. Čeprav je bilo na začetku slišati pripombe na sivkasto barvo, se je izkazalo, da je stavba v novi preobleki lična. Vhodni del je barvno poudarjen.
Treningov do jeseni ne bo
V času obnove bodo morali športniki in rekreativci potrpeti oziroma se drugače organizirati, saj treningov ne bo. Odprta je le mala dvorana, ki omogoča treninge za karateiste in plesalce, tudi fitnes je odprt.
Kot pravi direktor Zavoda za kulturo, šport in mladino Branko Velišček,so športniki dvorano zapustiti pravočasno že v aprilu. “Naš zavod v tem času objekta ne bo mogel tržiti, najnujnejši treningi ženske in moških košarkarskih ekip že od aprila potekajo v telovadnicah na Mostu na Soči in deloma v Kobaridu. Predvidoma bomo od ekip, ki so poleti prihajale na priprave in od rekreativcev izgubili okoli pet tisoč evrov prihodkov, toda treba je potrpeti, da bo potem bolje.”
Velik prihranek
Kot pravijo v agenciji Golea, je pred sanacijo poraba energije v celotnem kompleksu dosegala 1500 megavatnih ur, od tega 1100 za toploto in 400 za elektriko. Cenovno je to znašalo 140.000 evrov letno. Po sanaciji pričakujejo prihranek okoli 55.000 evrov letno.
S tem je naložba, za katero je ministrstvo za infrastrukturo prispevalo 2,3 milijona evrov, občina pa v dveh letih dodaja pol milijona, upravičena. Že pred tem je občina sanirala ravno streho, za kar so odšteli 260.000 evrov. Omenjeni posegi z novimi okni vred bodo preprečevali tudi prepih, ki je bil v mrzlih vetrovnih dneh tako moteč, da so morali učenci pri pouku sedeti v bundah.
NEVA BLAZETIČ