Skrb za blagovno znamko bi morali prevzeti sami sadjarji

AJDOVŠČINA, NOVA GORICA > “Ko bo oblikovan register pridelovalcev in kontrola, se bomo z veseljem vključili v projekt in zagotovili denar zanj,” pravi direktorica novogoriške uprave Vesna Mikuž. Nadzora namreč ni.

Sončno sočna zgodba blagovne znamke za sveže sadje in sadne izdelke iz Vipavske doline se je začela pred tremi leti, ko je Občina Ajdovščina s pomočjo denarja EU iz razvojne osi Leader naredila prvi korak k oblikovanju enotne tržne znamke sadja iz Vipavske doline. Na pobudo tukajšnjih ponudnikov so oblikovali enotno embalažo, kartonaste zaboje za sadje v dveh velikostih, ki so enostavni za uporabo in priročni za prevoz sadja.

Doslej sta projekt podprli ajdovska in vipavska občina. Priročna embalaža se je med sadjarji dobro prijela. V prvi vrsti zaradi ugodne cene. Sadjarji iz ajdovske ali vipavske občine plačajo polovico zneska, to je 15 oziroma 28 centov za kos, drugo polovico pa plača občina, iz katere prihaja sadjar. V Razvojni agenciji Rod, ki za občini koordinira naročila, pojasnjujejo, da se število naročil iz leta v leto povečuje. Letos so naročili in razdelili 9600 visokih in 17.750 nizkih zabojčkov. Občina Ajdovščina pa se je letos odločila, da poskusno izdela tudi embalažo za manjša pakiranja.

Mestna občina: smo zraven, če se uvede nadzor

Ker je blagovna znamka vse bolj uspešna in širše prepoznavna, se je pred kratkim pojavila ideja, da bi se projektu pridružila tudi novogoriška mestna občina. Direktorica občinske uprave Vesna Mikuž je temu naklonjena: “Prav je, da se skozi skupno blagovno znamko promovirajo tudi produkti z našega območja, ki je ne nazadnje del Vipavske doline. O tem se že pogovarjamo z Občino Ajdovščina, pripravljeni smo tudi našim pridelovalcem zagotoviti sofinanciranje nakupa zabojčkov oziroma embalaže.”

Vendar opozarja, da bi morale biti zadeve bolj dorečene. “Obstajati mora kontrola nad uporabo blagovne znamke. Oblikovati bi morali register pridelovalcev, ki lahko uporabljajo embalažo. S tem bi zagotovili, da jo bodo uporabljali le tisti, ki so registrirani,” pojasnjuje Mikuževa.

V mestni občini so previdni, še posebno zaradi nedavne afere “koprska tržnica”, ko so tam nekateri prodajali sadje od drugod pod pretvezo, da je domače. “Mislim, da bi lahko prišli do skupnega jezika. Če bo oblikovan register in ustrezen nadzor, se bo mestna občina z veseljem vključila v projekt in zagotovila denar. Dokler tega ne bo, pa ne,” poudarja Vesna Mikuž.

“Če goljufajo, si delajo slabo uslugo”

Na Ajdovskem in Vipavskem embalaže ne prodajajo vsakomur, pač pa le domačim pridelovalcem. Kot odgovarjajo v razvojni agenciji, pa pregleda nad tem, kakšno in čigavo sadje se kasneje znajde v zabojčkih, nimajo.

Na Občini Ajdovščina pojasnjujejo, da doslej zlorab niso zaznali. “Nasprotno. Sadjarji so zelo zadovoljni z zabojčki, saj jim dvigajo ceno sadja. Izredno zadovoljstvo je tudi nad košaricami za manjše količine sadja. Kupci zabojčkov so torej znani, načelno se tudi ve, za katero sadje bodo zabojčke uporabili. Nikakor pa ni bil in niti ni naš namen izvajati nadzor nad ponudniki. Nihče jim ne more preprečiti goljufanja, vendar pa se morajo zavedati, da si delajo slabo uslugo. Slabega glasu pa se je težko znebiti. Naše mnenje je, da bi morali sadjarji sami prevzeti skrb za blagovno znamko in za zabojčke. Tako bi bila verjetnost zlorab skoraj nična,” pravi direktor občinske uprave Janez Furlan.

ALENKA TRATNIK,

MITJA MARUSSIG