Prevzemniki malce povečali večinski delež, Svetlikovi niso prodali delnic
Prevzemno ponudbo, ki so jo objavili predsednik uprave Iztok Seljak, menedžer Dušan Lapajne, družina Rejc in Alex Luckmann, so sprejeli mali delničarji, ki so lastniki 0,9 odstotka delnic družbe H&R. Prevzemniki tako zdaj obvladujejo 52,9 odstotka krovne družbe H&R, ki je lastnica Hidrie. Svetlikovi svojih delnic niso prodali.
IDRIJA > Iztok Seljak pravi, da so tak razplet prevzemne ponudbe tudi pričakovali. Ob razmerju, ko je družina Svetlik lastnica 40 odstotkov kapitala družbe, ko je skupni delež prevzemnikov (pred objavo prevzemne ponudbe) znašal 52, šest odstotkov pa je lastnih delnic, je prevzemna ponudba merila predvsem na dva odstotka delnic v rokah malih delničarjev.
Prevzemniki so okrepili večinski delež
“Ponudbo so sprejeli lastniki polovice teh delnic. Da bi svoje delnice prodali Svetlikovi, ni bilo ključno in se s tem nismo kdove kako ukvarjali. Naš večinski delež smo okrepili, pri vsem pa je najbolj pomembno, da smo po vseh lastniških nesoglasjih dosegli novo ravnovesje, ki bo družbi omogočilo zagon in nov razvoj.”
Lastniške razprtije v Hidrii se vlečejo že dolgo. Do maja 2018 so imeli štirje največji delničarji (družina Svetlik, podjetje Afis družine Rejc, podjetje v lasti Seljaka in podjetje v lasti Dušana Lapajneta) sklenjen z delničarji sporazum. Ko se je iztekel, so se začela nesoglasja. Lastniško prevlado so si z razdeljevanjem delnic prek nagrajevanja vodilnih najprej skušali zagotoviti Svetlikovi, Seljak in Lapajne pa sta odgovorila s prevzemno namero, a ponudbe nato nista objavila. V zadnjem letu in pol so sledili poskusi pogajanj med sprtima stranema, ki pa niso prinesli sadov. So pa sledili nekateri prestopi v Seljakov tabor, Svetlikovi so ostali osamljeni.
Kot pravi Seljak, so zaradi porušenega razmerja in nesoglasij, ki jih niso uspeli pregnati z mediacijo, in ker so spet hoteli vzpostaviti klimo za uspešno poslovanje družbe, objavili prevzemno ponudbo. “Cilj smo dosegli. Zdaj mora biti spet v ospredju Hidria. Naročila se višajo, na nekaterih segmentov naše proizvodnje smo že dosegli lanskoletne ravni, a vseeno vlada velika negotovost, sploh ob poslabšanju epidemioloških razmer v Evropi,” opozarja Seljak.
Naročil je več
Svetovni avtomobilski proizvajalci so v spomladanskih mesecih, ob izbruhu pandemije, marsikje začasno ustavili proizvodnjo in celo zaprli tovarne. Tedaj so tudi v Hidrii delali z zmanjšanimi zmogljivostmi, del zaposlenih je bil na čakanju. Zatem pa so naročila oživela in v Hidrii so zato konec junija izstopili iz sheme subvencioniranja. “Zaradi več naročil smo morali biti bolj fleksibilni, to pa ne gre skupaj s subvencioniranjem,” je pojasnil Seljak. Od izbruha epidemije pri nas že od marca v Hidriinih tovarnah veljajo strogi zaščitni ukrepi. Delo so organizirali tako, da so delavce razporedili v majhne enote, tako da se čim manj srečujejo. V primeru okužb bi lažje obvladali razmere, virus pa se ne bi širil po celotnem kolektivu. “Ob višji ravni naročil in ob dejstvu, da so dogovorjene dobave po načelu 'just-in-time', v primeru morebitnega kršenja tega pa nas bi čakali penali, si ne moremo privoščiti, da bi proizvodnjo postavili na kocko. Spet bi se lahko znašli na kolenih, zato res vztrajamo na doslednem spoštovanju vseh zaščitnih ukrepov,” še poudarja Seljak.