Slepi “vidijo” drugim nevidne ovire
V sklopu priprav na celostno prometno strategijo za občino Tolmin so se na drugi delavnici posvetili potrebam gibalno oviranih, slepih in slabovidnih. Naslednja bo namenjena problemu prihajanja na delo in s tem povezanim parkiranjem ter možnostjo organiziranega prevoza. Pred tem so že raziskovali in predlagali, kako naj mesto Tolmin postane bolj prijazno kolesarjem in pešcem.
TOLMIN > “Če ti zavežejo oči in se skupaj s spremljevalcem odpraviš po tolminskih ulicah, zares lahko 'vidiš', koliko ovir je na teh poteh. Doživeli smo pravi šok ob spoznanju, kakšne težave imajo hendikepirani, ker preveč zadev ni urejenih,” so soglasno ugotovili udeleženci delavnice.
“Veliko smo že naredili, čaka pa še mnogo nalog, da se bodo gibalno in senzorično ovirani laže premikali po mestu. Z odpravljanjem ovir bo Tolmin postal prijaznejši tudi do starejših in mamic z vozički,” pojasnjuje za okolje in prostor odgovoren v tolminski občinski upravi Miran Drole.
Kot pravi, je prometna strategija, ki naj bi jo sestavili do sredine prihodnjega leta in za kar so dobili tudi nepovraten denar EU, namenja celotni občini. Največ pozornosti bodo namenili najbolj zahtevnemu mestu Tolmin. Posebno delavnico bodo namenili urejanju Mosta na Soči, kjer imajo s prometom in conami za pešce precej težav.
Preveč je klančnin
Tolmin ne leži na ravnem terenu, poleg tega ga seka državna cesta. Zato je urejanje varnih poti za pešce, kolesarje in gibalno ovirane še bolj zapleteno.
Klančnin je veliko. Neprijazen je obnovljen, toda preveč strm Ficov klanec. Je pa zelo pomemben, ker je za pešce glavna povezava med centrom mesta in nakupovalnim središčem Na Logu. “V pričakovanju tolminske obvoznice načrtujemo bolj prijazno povezavo do trgovin. Glavnina tranzitnega prometa se bo iz mesta umaknila na obvoznico, cesta bo postala občinska, s tem pa se bodo odprle možnosti za ožanje cestišča in gradnjo pločnikov,” napoveduje Drole. Ob tem opozarja, da so pravila pri urejanju cest zelo natančna, za gibalno ovirane pa ne. “Ni standardov in predpisov, zato so načrtovalci v težavah,” razkriva srž problema.
Promet iz vasi bi speljali okoli Tolmina
Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina DOR sodeluje pri snovanju prometne strategije, poleg tega pa pripravljajo dodatne predloge za umik prometa iz mesta. Kot pravi svetnik na listi DOR Valter Valentinuzzi, razmišljajo, kako bi prebivalce okoliških vasi preusmerili tako, da jim ne bi bilo treba voziti skozi mesto do bodoče obvoznice in do nakupovalnega centra.
“Predlagamo ureditev obstoječe makadamske ceste iz Dolj do nakupovalnega centra, ki bi jo uporabljali ljudje iz vasi na levem bregu Soče. Poleg tega razmišljamo o boljši povezavi po ulici Brežič skozi Zalog do industrijske cone in bodoče obvoznice. Vse z namenom, da v centru mesta ne bi bilo avtomobilske gneče.”
Upajo tudi, da bodo v mestu gradili parkirne hiše. ”Če bi vse to naredili, bi nastal prostor za pešce, kolesarje in gibalno ovirane,” se nadeja Valentinuzzi.
Z avtobusom do služb in turističnih točk
V naslednji delavnici bodo raziskovali probleme in predlagali rešitve za čim bolj prijazen prihod ljudi na delo, z možnostjo organiziranega prevoza. Na novem parkirišču na Brajdi je prostora sicer dovolj, toda za vse ni pri roki. Poleg tega bodo preučevali tudi možnosti za organiziran prevoz do turistično obremenjenih točk, Prvi korak so naredili s krožnim avtobusom, ki je poleti turiste vozil v Tolminska korita, kjer je parkirišč premalo.
Odprto pa ostaja vprašanje prevoza do Čadrga in Pologa, glede na to, da so tam ceste ozke in zahtevne za nevajene voznike.
NEVA BLAZETIČ
