Slovenija in Italija pred zgodovinsko priložnostjo
Poplavna varnost, kolesarske steze in peš poti, kopališča in parki, mostovi in čolnarne. Novo življenje ob čistih rekah, ki ne bo le dvignilo kakovosti bivanja domačinov, temveč bo privabljalo tudi obiskovalce, odpiralo možnosti zaslužka in novih delovnih mest. To vsekakor niso preveč drzne sanje, meni Mitja Bricelj z ministrstva za okolje. Nasprotno. Evropa se z dvema strategijami v obdobju do leta 2021 usmerja v dve področji: Jadransko-jonsko in Alpsko. In Posočje v najširšem pomenu besede je na stičišču obeh.
VRTOJBA, LJUBLJANA > Centralna čistilna naprava je velik in pomemben vložek v aktiviranje naravnih vodnih virov, Soče, Vipave, Korna in pritokov “kot tistih temeljnih prvin naravnega okolja, ki bodo lahko v času podnebnih sprememb in nihanj bistveno pripomogli k večji kakovosti življenja. Tako v obeh Goricah kot v vseh naseljih ob Vipavi in Soči,” razmišlja Bricelj.
Odtenki zelene
Prihodnost so nove razvojne zelene osi v mestih in ob somestjih. Te nove smeri, razlaga Bricelj, naj bi povezale “obstoječe peš in kolesarske poti z rekreacijsko dejavnostjo, s čolnarjenjem in ribištvom in to kot gospodarskimi dejavnostmi, ki so bile do zdaj prezrte, a so lahko za turizem na lokalni ravni temeljnega pomena.”
Reka je je pomembna za identiteto in reko je moč tržiti, seveda če so vodni viri zdravi, razmišlja Bricelj. In razmislek je postal uresničljiv prav v tem trenutku, ko so vode vse čistejše, odpira pa se tudi tok denarja.
Čezmejnost je prvo pravilo
“Finančni viri se zdaj resnično odpirajo s kar z dvema strategijama, ki se prepletata na tem območju - Jadransko-Jonsko in Alpsko, ki prihaja januarja - obe se srečata tu, v dolini Soče, v njenem porečju. In prinašata finančne priložnosti za projekte, ki so povezani s štirimi stebri strategij: modro rastjo, povečano dostopnostjo, okoljem in trajnostnim turizmom,” pojasnjuje Bricelj in poudarja, da strategija predvideva le čezmejne, transnacionalne projekte. Prav konsenz med sosednjimi državami je prvi kriterij za to, da komisija predlagane projekte vzame v pretres: “In tu imata Italija in Slovenija zgodovinsko priložnost, da pokažeta novo kvaliteto.”
Slovenska vizija, je prepričan, se ne sme končati ob Soči oziroma ob njenem izlivu v Jadransko morje, temveč se ob morski obali nadaljevati do Izole, Kopra in Pirana ter naprej proti hrvaški Istri.
Odpiranje oči
“Upam, da,” Bricelj odgovarja na vprašanje, ali smo v regiji dovolj razgledani in ambiciozni, da prerastemo vrtičkarstvo in pogledamo čez prvi protipoplavni nasip: “Imamo priložnost, da odpremo oči in razmišljamo široko ter ambiciozno. Ne več boječe. Navsezadnje smo evropski državljani in moramo tudi v okviru makroekonomskih strategij razmišljati čezmejno. Samo tu je kakovost - v ureditvah, ki so čezmejne, ki nas povezujejo, in samo za takšne projekte so na voljo sredstva.”
VESNA HUMAR
