Slovenski okus postaja za kupce privlačnejši od multinacionalnega

KOBARID >V kobariški Mlekarni so včeraj gostili prvo javno razpravo v okviru kampanje Kupujem slovensko. Beseda je tekla o okusu Slovencev v povezavi s hrano. V tem mesecu bodo izpeljali še štiri razprave, ki bodo predstavile kakovost slovenske hrane, varnost, tradicijo in ohranjanje delovnih mest v proizvodnji in predelavi hrane. Te vsebine so opora blagovni znamki Kupujem slovensko.

Kakšen je slovenski okus

Ker je globalizacija premešala hrano vsega sveta, se okusi posameznih narodov in tudi slovenski okus do hrane izgubljajo. Zadnje čase je vendarle opazen trend ponovnega vračanja k kakovostni, domači hrani. Še veliko osveščanja in drugih ukrepov bo potrebnih, da se bo Slovenija približala evropskim državam v velikosti obdelane zemlje na prebivalca. Pri nas znaša 800 kvadratnih metrov, evropsko povprečje je več kot dva tisoč kvadratnih metrov. O tem, kakšen je zgodovinski slovenski okus po mnenju prodekana Biotehniške fakultete profesorja dr. Janeza Hribarja ni dileme: “Naš okus je mešanica avstroogrskega in mediteranskega. Globalizacija je pripeljala do anomalij, katerih posledice še najbolj čuti domači kmet in predelovalna industrija.” Te anomalije so pripeljale do tega, da je slovenska samooskrba s hrano zgolj 50 odstotna. Pridelamo premalo sadja, zelenjave in žit, dovolj imamo mesa in mleka. Po mnenju sodelujočih v razpravi je slaba samooskrba posledica razkroja vredn>ot, kot so družina, domoljubje, skrb za sočloveka. Obed ni več obred, je basanje s hrano.

Posegajo po domačem

Direktor zavoda Okus in vodja restavracije na ljubljanskem Gradu Damjan Fink opaža, da ljudje vendarle vse bolj posegajo po pristni slovenski hrani. Tudi Mlekarna Planika s svojimi izdelki prodira po vsej Sloveniji. Uspešnost Hiše Franko, ki je včeraj pripravila pogostitev, dokazuje, da je kuhinja na osnovi domačih pridelkov prava smer. Žal je domača hrana dražja in mnogi si je ne morejo privoščiti.

NEVA BLAZETIČ