Slovo od grofa Ivana Coroninija
V soboto so se z mašo v cerkvi v Šempetru in nato s slovesnostjo na pokopališču poslovili od grofa Ivana Coroninija, zadnjega moškega potomca šempetrske veje rodbine Coronini. Mašo so brali v slovenskem, italijanskem, nemškem in latinskem jeziku.
ŠEMPETER > Grofa Coroninija so na zadnji poti pospremili svojci, prijatelji in člani družine: hčerki Sofia in Aleksandra Marija (Alexia Maria) s soprogoma, sestra Julijana in vdova Angelica von Schuckmann, bavarska grofica. Mašo v šempetrski cerkvi, ki je bila intimna in hkrati veličastna, ter pogrebno slovesnost ob družinski grobnici Coroninijevih na tamkajšnjem pokopališču, ki je bila veliko skromnejša, je vodil goriški duhovnik Alessio Stasi. Z nekaj besedami se je spomnil plemenitega grofa, ki je rad zahajal v šempetrsko cerkev. Spomnil je tudi na njegovega očeta, ki je uvedel slovenski jezik v goriški občinski upravi.
Grof Ivan oziroma Janez Krstnik, John (Giovanni Battista, Johann Baptist) Coronini Cronberg (1936- 2013) je od leta 1973 živel v Londonu, kjer si je ustvaril družino, v Šempeter, kjer je preživljal otroštvo, pa se je vračal šele zadnja leta. S smrtjo grofa Ivana Coroninija se je rodbina, ki je na Goriško in v Furlanijo prišla v 15. stoletju, sedaj končala. Brez (moških) potomcev sta pa že prej ostali tudi tolminska in goriška veja rodbine Coronini. Najbolj poznano ime rodbine je bil Ivan Krstnik Ferdinand Aleksij (1794 - 1880), ki je 12 let vzgajal mladoletnega Franca Jožefa, kasnejšega cesarja in ki je dal sezidati tudi grobnico, v katero je bila v soboto položena žara s posmrtnimi ostanki poslednjega Coroninija. KF
