Šmartno tlakovano s spori
Na novo tlakovani severni trg v obzidanem Šmartnem sredi Brd bo občina morda delno porušila in uredila na novo. Tako kaže potem, ko je naložba med domačini sprožila velik odpor. Glavni razlog zanj je zvišanje tal s tlakovanjem. Na občini pa zatrjujejo, da je delo opravljeno strokovno.
ŠMARTNO >“Zgornji trg naj se izravna in uredi na isti višini kot prej, prav tako dve glavni ulici.” To je bil glavni sklep zbora krajanov Šmartnega, ki niso zadovoljni z zdaj tlakovanimi ulicami in dvema trgoma znotraj obzidanega dela Šmartnega. Skupina krajanov se je zato celo združila v civilno pobudo, tudi njeni člani pa so se udeležili ponedeljkovega sestanka, sklicanega na to temo. Sinoči so si razmere ogledali še občinski svetniki.
Že ponedeljkovega srečanja se je po besedah župana Franca Mužiča udeležila tudi stroka, in predvideli so, da bi lahko tla na sredini severnega trga znižali. “Za to bi morali poiskati denar v proračunu. Tlakov na ulicah pa ne moremo rušiti, ker bi to preveč stalo,” pravi župan. Sinoči so se občinski svetniki zavzeli, da mora biti Šmartno primerno urejeno tako za turiste kot za stanovalce. Letele so tudi pripombe, da bi morala občina in krajani te zadeve reševati prej. Niso pa sprejeli nobenega sklepa, kajti mnenja so deljena tudi o tem, ali je smiselno znižati vsaj sredino severnega trga. Dogovorili so se le, da bodo skušali najti kompromis. Tako se bodo znova sestali projektanti, predstavniki občine, gradbincev in Šmartnega.
Kup napak ali pretiravanje?
In kaj predvsem civilna pobuda očita občini? Tla na severnem trgu in na ulicah so preveč zvišali, tudi za pol metra, severni trg pa tudi ni raven. Jaški za odtekanje deževnice z ulic so, kot opozarjajo, postavljeni na neprava mesta, in nekaterim stanovalcem naj bi voda ob nalivih že povzročala nevšečnosti. Med tlaki na ulicah in pročelji hiš naj ponekod ne bi bilo dilatacij, uredili niso niti kanala za odtok deževnice v vodnjak izven obzidja.
Šmartenci so na zboru tudi nasprotovali predvidenemu obračališču za avtobuse pred obzidjem, ker naj bi jim “vzelo” trg. Sprašujejo pa se še, ali so bila vsa dela izvedena skladno s projekti in zakaj zbora krajanov, zahtevanega že poleti, ni bilo vse do zadnjega, ko so gradbinci dela skoraj že končali.
Župan Franc Mužič odgovarja, da je bila obnova strokovna (pod tlaki so napeljali tudi različne cevi). “Ljudi prosim, da se umirijo, kajti na koncu bodo gotovo vsi zadovoljni,” je prepričan.Severnega trga, kot pojasnjuje, ni bilo moč tlakovati ravno, kajti potem bi bil onemogočen prehod z avti v ulice. Te so na določenih delih nekoliko zvišali tudi zato, da voda ne bi tekla proti hišam, še pojasnjuje. Prepričan je, da težav z odvodnjavanjem ne bo. Župan trdi, da je vse urejeno v okviru projekta: “Vse skupaj ni tako hudo, kot želijo nekateri prikazati.” Sinoči je pred svetniki poudaril, da je bil projekt v vasi večkrat premlet, na srečanju pa je bilo tudi slišati, da so odgovorni od ulice do ulice usklajevali rešitve s pripombami posameznikov.
Kompromis med omejitvami
Pred svetniki je snovalec obnove Dorče Simčič razložil, da vse skupaj izvira iz želje po obnovi parkirišča pred obzidjem in tega, da so denar zanjo našli v razpisih, namenjenih turizmu. Zato so morali parkirišče urejeno povezati s Šmartnim, na koncu pa je to preraslo v tlakovanje vseh ulic. Ureditev so morali prilagajati standardom, da ni arhitektonskih ovir za invalide, da deževnica teče stran od pročelij hiš, da so tla nižja od pragov, pa tudi ožini ulic in temu, da te že prej niso bile povsem ravne. Predstavnik družbe, ki je projektirala obnovo, je dodal, da so na koncu našli kompromis. In četudi so med načrtovanjem in gradnjo kaj spremenili, niso delali mimo projekta. Pribil je, da tla nikjer niso višja za pol metra.
Na sredini zvišani severni trg si je zamislil Simčič. Kot je na srečanju povedal predstavnik zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa ulic na koncu niso oblikovali tako, kot so si predstavljali v zavodu. A govoril je o obliki, ne o naklonih in višini tal...
AMBROŽ SARDOČ
