Smetarina jih bo dražje stala

CERKNO > Ker Komunala Idrija od leta 2017 kopiči izgube z vsemi dejavnostmi, so idrijski svetniki že julija lani uskladili cene z dejanskimi stroški gospodarskih javnih služb. Svetniki v Cerknem pa se na edini seji v lanskem drugem polletju zaradi domnevno nejasnega dolga stanovanjske družbe SGI do Komunale za dvig cen ravnanja z odpadki niso odločili. Pred dnevi pa so ceno uskladili z naraščajočimi stroški zaradi dviga plač, povišanja cen prevzemnika odpadkov, ljubljanske Snage, dodatne amortizacije zaradi novih vozil ... Sočasno so poračunali še izgubo za leti 2017 in 2018, ki je nastala v občini Cerkno. Tako se bo cena za občane, glede na raven storitve, povišala od 38 do 67 odstotkov. S tem so se cene za ravnanje z odpadki, ki jih Komunala Idrija iz Cerknega odvaža vsaka dva tedna, s podeželja pa mesečno, povzpele z dna na vrh slovenskih občin.

Nova direktorica Komunale Idrija Brigita Šen Kreže, ki je vajeti prevzela sredi epidemije, je morala pred pristankom na podražitev odgovoriti na vrsto vprašanj. Zadovoljna je bila z 62-odstotnim ločevanjem odpadkov v Cerknem. Ker pa občina za deset odstotkov zaostaja za slovenskim povprečjem, v podjetju stavijo na večjo učinkovitost občanov. Koliko izgube je Komunala Idrija pridelala lani, Šenova ni želela odgovoriti, saj še čakajo na revizijo poslovnega poročila. Nekdanji v.d. direktorja Marijan Mržek pa je v obrazložitvi elaborata za povišanje cen zapisal, da je ravnanje z odpadki v občini Cerkno lani prineslo približno 94.000 evrov izgube. Kako in kdaj naj bi poračunali ta primanjkljaj, še ni jasno. Je pa Krežetova Stanku Močniku (lista SM) odgovorila, da bi morala občina podjetju za poračun izgube v letih 2017 in 2018, odšteti približno 50.000 evrov. Močnik je namreč ocenil, da občani niso krivi, ker so občina in svetniki s povišanjem cen mečkali skoraj leto dni.

Občina v proračunu s 5,4 milijona evrov načrtovanih prihodkov in šestimi milijoni odhodkov, tega denarja nima. Svetniki so proračun v prvem branju potrdili. Ker pa je bil sestavljen še pred krizo in vključuje prihodke, ki jih letos ne bo ali bodo bistveno manjši (turistična taksa, koncesijska dajatev ...), bo denarja v njem, kljub načrtovanemu dvigu povprečnin za občine, še manj. Občina pa potrebuje naložbe, zlasti v nov vrtec, stanovanja in zdravstveno postajo. Svetniki so prepričani, da z načrtovanimi 50 tisočaki sofinanciranja iz proračuna ne bo mogoče dokončati niti novega doma za gasilce v Otaležu.