“Smo kot vsi ostali, na dopustu se hočemo imeti fajn”
“Da, LGBT turizem je v svetu v vzponu. Urbana središča imajo prednost, a tudi pri nas ga lahko vsak kraj potencialno razvije,” je v Bovcu ponudnikom turističnih storitev na izobraževalni delavnici, ki jo je v torek zvečer organiziral LTO Bovec, na dušo položil Mitja Blažič iz društva Legebitra.
BOVEC>“Izgleda, da ste rezervirali sobo z zakonsko posteljo. Oprostite, takoj bomo uredili” pa “Prosimo, da ste diskretni in ne motite drugih gostov” in “Ne želimo se ukvarjati s pritožbami ostalih gostov”. To so le trije čisto konkretni primeri, ko lahko receptor spravi gejevski ali lezbični par v zelo neprijeten položaj. Poleg odkrito ali prikrito izražene neprijaznosti, opravljanja, nestrpnosti, seveda.
“Geji in lezbijke kot turisti pravzaprav nimamo nekih posebnih potreb. Ne gre toliko za to, kolikor za način, kako se obravnava goste. Bodite samo ljudje in spoštljivi. Naj za geje in lezbijke velja tisto, kar velja za ostale goste,” je stereotipne težave in najbolj osnovno rešitev zanje ponazorila Jasna Magić z Društva informacijski center Legebitra.
“Glavni namen je razbijanje stereotipov”
Njen kolega Mitja Blažič jo je dopolnil: “Enako kot ostali tudi geji in lezbijke gremo na dopust, da bi se imeli fajn. A se mnogokrat soočamo s težavami. Da do njih ne bi prišlo, je treba ponudnike in okolje izobraževati, predvsem v manjših krajih. To je tudi priložnost, da v nekem okolju spoznajo, da smo čisto običajni, enakopravni ljudje. Glavni namen izobraževanj, kot je današnje, je razbijanje stereotipov, predsodkov osebja in domačinov. Hkrati pa želimo predstaviti, kakšne ponudbe si želijo geji in lezbijke in kaj je dobro, da ponudniki vedo.”
Blažič je nanizal tudi nekaj značilnosti, ki so jih zaznale raziskave: geji se, na primer, bolj navdušujejo za letovanje v urbanih okoljih, lezbijke pa za aktivnosti v naravi, oboji pa so zvesti gostje, ki se radi vračajo v priljubljene kraje.
Med specifičnimi stvarmi, ki zanimajo geje in lezbijke, so predvsem informacije o tem, kje so njim prijazni lokali v bližini, kje in kdaj se odvija parada ponosa, ali obstaja kakšna druga ponudba, povezana z LGBT (geji, lezbijke, biseksualci, transspolni) osebami, na primer filmski festival na to tematiko in podobno. Seveda pa se, kot vsi običajni turisti, zanimajo tudi za vso ostalo ponudbo. “Pomembno je tudi, da LGBT osebe vedo, da je nek kraj varen ali na koga se lahko obrnejo, če se zgodi kaj narobe,” je poudarila Jasna Magić.
“Nismo prišli povedat, česa ne delate prav. Vi delate vse prav, mi smo prišli le pomagat z informacijami, ki jih morda ne poznate,” je udeležencem zagotovila, da v Bovec niso prišli pametovat. Je pa naštela kar nekaj drobnih, a konkretnih in koristnih napotkov, ki lahko turističnemu osebju pomagajo, da ustvarijo gejem in lezbijkam prijaznejšo ponudbo.
Tržna niša, ki pri nas še ni dovolj razvita
LGBT turizem je v vzponu, saj se v tem segmentu v svetu vrti približno 165 milijard dolarjev, od tega v ZDA 65 milijard. “V vzponu so, na primer, tudi gejevske in lezbične družine, kar je posledica vse večje dekriminalizacije homoseksualnosti in legalizacij istospolnih skupnosti,” je pojasnil Blažič. Tudi v Sloveniji obstaja kar nekaj primerov dobrih praks. Med drugim v ljubljanskem Hotelu Mons ali specializirani potovalni agenciji Diverse Travel (oboji so prišli predstavit, kako so se tega lotili in kako jim uspeva) in v Turizmu Bohinj. Največ ponudbe je sicer v Ljubljani.
“Ta panoga v Sloveniji je še v povojih, ni strategije, ni investiranja v razvoj te tržne niše, okolje je relativno homofobno. Ima pa ta panoga razvojni potencial,” je razložil Blažič. “Upam, da ne bo ostalo le pri Bovcu, pač pa bomo mrežo LGBT turizma razvijali in morda postali vzor tudi za sosednje države,” pa je pristavila Jasna Magić. Že v prihajajoči turistični sezoni se bo pokazalo, koliko naštetega se bo prijelo tudi v praksi ...
MITJA MARUSSIG
