So kmetje preorali rimsko najdišče?

Goriška
, posodobljeno:

Najemniki kmetijskega zemljišča ob izviru Lijaka naj bi v minulih dneh z oranjem uničili arheološko najdišče iz rimskega obdobja. “Imamo vsa dovoljenja za poseg, za ostanke vile nismo vedeli, med deli nismo naleteli na nič posebnega,” odgovarjajo. Po navodilu arheologov Zavoda za varstvo kulturne dediščine so dela prekinili. Zdaj pa se pojavlja vprašanje, kdo bo nosil odgovornost za morebitno škodo.

Območje, kjer so našli ostanke nekdanje zgodnjerimske vile, je prekopano. Ali so temelji še pod zemljo oziroma kdo in kdaj jih je odstranil, strokovnjaki še preverjajo.
Območje, kjer so našli ostanke nekdanje zgodnjerimske vile, je prekopano. Ali so temelji še pod zemljo oziroma kdo in kdaj jih je odstranil, strokovnjaki še preverjajo. Leo Caharija

KROMBERK > “Temelji vile iz zgodnjerimskega obdobja v velikosti 80 krat 80 metrov so bili dobro ohranjeni in sanirani ter zasuti. Zdaj jih ni več. Vse skupaj so prekopali, kamenje pa odpeljali in odložili na kup nedaleč stran,” nas je pred dnevi opozoril Jožef Silič, član društva Soška fronta in raziskovalec avstroogrskega letalstva. Pojasnil je še, da so v modelarskem društvu, ki ima v bližini vzletišče za svoja letala, v soboto, ko so to opazili, nemudoma obvestili policijo. Preiskava še poteka.

Za arheološki park ni bilo posluha

Silič je povedal tudi, da je Goriški muzej v 90. letih prejšnjega stoletja tam vodil arheološka izkopavanja, območje pa so v dogovoru z muzejem 30 centimetrov nad temelji zasuli in zatravili člani takratnega Modelarskega društva Albatros, ki so območje nekaj let uporabljali za vzlete in pristanke svojih jadralnih modelov.

“Leta 1988 smo tam zaključili z izkopavanji in takrat predlagali, da se območje izvzame iz kmetijske obdelave. Predlagali smo celo, da bi se tam uredilo arheološki park, a ideja ni naletela na posluh,” je povedala arheologinja Beatriče Žbona Trkman iz Goriškega muzeja, v katerem hranijo poljedelsko orodje, okrasne predmete in keramiko s tega najdišča.

“Zavod nas o tem ni obvestil”

Kot še vedno piše na informacijski tabli nedaleč stran od preoranega območja, Vila rustika Kolenovca edina v Vipavski dolini v celoti razkriva tloris in značilnosti nekdanje kmetije s tremi stavbami in ograjeno dvoriščno površino.

“Trajni nasad je bil vzpostavljen že pred dvanajstimi leti, pri čemer v tem času sklada s strani pristojnega organa ZVKD (Zavod za varstvo kulturne dediščine) ni nihče obvestil o kakršnem koli poseganju v kulturno dediščino,” so nam odgovorili s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je lastnik zemljišča.

Pojasnili so še, da je zakupnik zemljišča na opisanem območju Bruno Marinič in da je bilo območje, ki ga ima navedeni zakupnik v posesti, ves čas obdelano in namenjeno kmetijski rabi.

Podoben poseg že pred 12 leti

“Upravna enota nam je leta 2001 izdala odločbo, da lahko tam vzpostavimo sadovnjak. Za to smo potrebovali tudi soglasje ZVKD in ga prejeli. Takrat smo na tistem območju preorali v enakem obsegu kot prejšnji teden,” je povedal najemnikov nečak Alis Marinič.

Poudaril je, da je bila zemlja tam obdelana že preden so prišli, saj so tam gojili koruzo in pšenico. Lani so jim na upravni enoti odobrili, da sadovnjak zamenjajo z vinogradom, česar so se pred dnevi lotili.

“To, da je bila tam rimska vila, smo izvedeli šele v soboto, ko so prišli policisti. Med posegi nismo naleteli na večje obdelane kamnite sklope. Če bi, bi z deli zagotovo prenehali,” je zatrdil Marinič in zanikal, da bi kamnite temelje še pred obiskom policije in arheologinje ZVKD odpeljali s parcele. Po njegovem mnenju so ostanke vile poškodovali, še preden so sami vzpostavili trajni nasad, oziroma so še vedno tam, a globlje.

Pojasnil je tudi, da so bili v ponedeljek pristojni z ZVKD na obisku, a niso zaznali kakšnih poškodb, za informativno tablo, ki mimoidoče opozarja na nekdanjo vilo, pa je zatrdil, da je ni nikoli videl, ker vstopajo na parcelo vedno z druge strani.

Dela so ustavili

Na novogoriški območni enoti ZVKD, ki jo vodi Ernesta Drole, so dela na zemljišču ustavili. Na vprašanje, kako je mogoče, da se dandanes kaj takega zgodi, so odgovorili, da bi se takim posegom lahko izognili, če bi občani spoštovali zakonodajo o varstvu kulturne dediščine in predhodno pridobili kulturnovarstveno soglasje za poseg.

“Najprej je treba ugotoviti kaj in koliko je bilo najdišče ob posegu poškodovano. Območje bo strokovno pregledano in takrat bo mogoče več povedati o tem,” so odgovorili na vprašanje, kolikšna škoda je bila s tem povzročena. Tudi na vprašanje, kdo bo nosil glavno krivdo, če je do poškodovanja dejansko prišlo, nam še niso znali odgovoriti.

NACE NOVAK