Soča bo najbolj vroča jeseni
Zaradi zadnjega, 565. člena predloga energetskega zakona, ki odpira možnost za gradnjo elektrarn na povodju reke Soče, so v Posočju in širše razburjeni kot že dolgo ne. Burni odzivi in zahteve po umiku člena se množijo. Rok za zbiranje pripomb na energetski zakon poteče danes. Razprava bo dosegla vrhunec v začetku jeseni, ko bo obsežno gradivo šlo v medresorsko usklajevanje in nato na mizo vlade.
POSOČJE > Z nekaj vrsticami v zadnjem členu energetskega zakona so pripravljalci na ministrstvu za gospodarstvo in direkciji za energetiko mimogrede povozili zakon o zavarovanju območja reke Soče s pritoki, ki je bil sprejet leta 1976 po velikem uporu Posočja proti takrat načrtovani veliki HE pri Kobaridu.
Prisluhnili so apetitom energetikov, ki v pomanjkanju domače energije iščejo možnosti pridobivanja obnovljive energije.
Ministrstvo za gospodarstvo se je odzvalo na očitke in pomisleke posameznikov in ustanov, ki se bojijo, da nov zakonski predlog odpira vrata za pretirano energetsko izkoriščanje Posočja. “565. člen predloga energetskega zakona je bil zapisan zato, da bi lahko sploh začeli načrtovati hidroelektrarno Učja. Očitek, da je postopek nesprejemljiv, ne drži. Postopek je transparenten, omenjeni člen je bil vključen že v predlog zakona, ki je v javni obravnavi,” pojasnjujejo na ministrstvu. Dodajajo, da je bila ta hidroelektrarna predvidena v osnutku nacionalnega energetskega programa, vendar je bila v postopku celovite presoje vplivov na okolje, črtana: “Razlog je bil formalen: besedilo Zakona o Soči namreč ne dovoljuje niti začetka postopka celovite presoje vplivov na okolje.” Na ministrstvu opozarjajo tudi na spremenjene razmere: “Zakon o Soči je bil sprejet leta 1976. Od takrat so bili sprejeti Zakon o varstvu okolja, Zakon o varstvu narave, prenovljena prostorska zakonodaja, itd. Vsa ta zakonodaja je namenjena temu, da se načrtovan poseg okoljsko in družbeno presodi v določenem postopku na podlagi strokovnih študij, predvidenih omilitvenih ukrepov, itd. Novi EZ predlaga razveljavitev Zakona o Soči, nikakor pa ne Zakona o ohranjanju narave.” Reki Soča in Idrijca sta ustrezno varovani z določitvijo območja Natura 2000, še pojasnjujejo na ministrstvu, reka Učja pa bi lahko bila izkoriščana za energetske potrebe. Zanikajo tudi trditve, da gre za namen uničevanja Soče in turizma ob njej: “Energetski objekti na rekah (hidroelektrarne) načeloma ne uničujejo turizma, marsikje ga celo omogočajo (Most na Soči, Zbilje).”
Slovenija potrebuje vršno energijo
Soča s pritoki je zgolj 30 odstotno izkoriščena, neizkoriščenih pa naj bi bilo še tisoč gigavatov. Energetike naj bi najbolj zanimala gradnja tako imenovane vršne HE na Učji, s katero bi poplavili nedostopno strugo od mejnega prehoda z Italijo navzdol. Obratovala bi nekaj ur na dan, ko je poraba energije največja. Prav takšne elektrarne Slovenija najbolj potrebuje. Ker so načrti v glavnem že pripravljeni, bi jo po informacijah Soških elektrarn lahko zgradili v treh do štirih letih. Po grobih ocenah bi stala 55 milijonov evrov.
Tudi kobariška elektrarna, ki bi s 60 megavati postala najdonosnejša v Sloveniji, ni pozabljena. Na Kamnem bi lahko nastalo zajetje za Kobarid ali pa samostojna elektrarna. Megalomanski načrt za elektrarno pri Dolenji Trebuši ni več aktualen. Energetike pa bi zanimala gradnja verige manjših elektrarn. Želijo vsaj možnost presoje gradnje. V primeru odpora javnosti bi se umaknili, zatrjujejo.
Reka s simbolnim pomenom
Odpor lokalnih skupnosti, društev in ostale javnosti je že zdaj buren. Na ministrstvo za gospodarstvo romajo protestna pisma. Tolminski župan Uroš Brežan zahteva umik 565. člena: “Ukinjanje zaščite Soče, ki je postala raj za kajakaše, raftarje, ribiče in druge ljubitelje narave, je nesprejemljivo. Soča ima za naše občane tudi izjemen simbolni pomen.” Kot bovški župan Danijel Krivec tudi Brežan meni, da bi zakon o Soči z leta 1976 terjal obravnavo in posodobitev. “To bi bila prva pot za poglobljen in argumentiran dialog o tem, kaj si na Soči in njenih pritokih v prihodnosti želimo, kako nanjo gledajo domačini, turistični delavci, obiskovalci in energetiki.” Kot pravi kobariška županja Darja Hauptman so v občini zadnja desetletja veliko vlagali v trajnosti razvoj. “V tej smeri imamo še veliko potencialnih možnosti. Zato 565. člen odločno zavračamo,” poudarja. Razumejo potrebo po obnovljivih virih energije: “Občina bo strokovno obdelala vse manjše vodotoke in se skozi presojo vplivov na okolje argumentirano odločala o možnosti energetske izrabe tam, kjer bo sprejemljiva.”
Privilegirani energetiki
Iz Triglavskega narodnega parka (TNP) sporočajo, da je predlog zakona klasičen primer predpisa, s katerim se namerava vzpostaviti privilegiran položaj enega - energetskega - interesa nasproti ostalim sektorjem. “Odločno zahtevamo umik spornega člena. Interes za energetsko izrabo Soče s pritoki je v nasprotju z varstvom narave in glavno razvojno dejavnostjo v regiji, turizmom,” je odločen direktor TNP Martin Šolar.“Soča je ena izmed petih najbolj ohranjenih rek v Alpah in po mnenju mnogih najlepša alpska reka. Bogatijo jo številne hidrološke, geomorfološke in biološke posebnosti. Območje Soče ima izjemen naravovarstveni pomen. Energetski objekti s spremljajočo infrastrukturo bi jo razvrednotili, lokalnemu prebivalstvu pa odvzeli možnost trajnostnega razvoja,” opozarja Šolar.
Krajinski park Soča
V civilni iniciativi Bovško polje opozarjajo, da gospodarski resor mimo pristojnega ministrstva za okolje in prostor grobo in nepremišljeno posega v zavarovano reko. “Spomnimo, da so podobni načrti v zadnjih sto letih vedno naleteli na veliko nasprotovanje ljudi,” sporočajo člani iniciative. Zaradi spontanih in zelo jasnih protestov dajejo v presojo možnost za ustanovitev krajinskega parka Soča. “Z njim bi povezali tri posoške občine v skupnem turističnem razvoju, varovanju, upravljanju in trženju tega območja. z uveljavitvijo parka bi lahko razrešili tudi nekatera neživljenjska določila zakona o Soči in za vedno odpravili grožnje z velikimi akumulacijami,” predlagajo v iniciativi Bovško polje. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije je kritično do več predlaganih členov. Predsednik Gregor Torkar opaža nevarnost, ki jo prinaša opredelitev energetskega interesa kot javnega interesa: “Zahtevamo umik 565. člena. Pozivamo, naj se raje dosledno upošteva veljavni sistem, ki vzpostavlja presojo vplivov in druga orodja.” Proti predlaganim rešitvam se je z obsežno obrazložitvijo oglasil Zavod republike Slovenije za varstvo narave. Proti je tudi Planinska zveza Slovenije.
Mnogo domačinov, slovenskih in tujih gostov se je v tolminski in kobariški turistični pisarni podpisalo proti energetskemu izkoriščanju Soče. Podpise so zbirali do včeraj zvečer, danes so jih poslali na ministrstvo za gospodarstvo.
NEVA BLAZETIČ
