Soglasja med trinajstimi ni

SEVERNA PRIMORSKA> Tukajšnje občine naj bi že čez nekaj mesecev morale imeti upravljalca načrtovanega CERO, ki ga bo financiral v glavnem kohezijski sklad EU. To so v začetku leta županom na dušo položili predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje. A če so se že župani dolgo dogovarjali o skupnem projektu in o tem, da naj CERO upravlja javno podjetje, bo najbrž še težje uskladiti pripombe 13 občinskih svetov. Ti so namreč tisti, ki potrjujejo odlok o ustanovitvi javnega podjetja. In kot se je že pokazalo, niso zadovoljni z osnutkom ...

Novo podjetje odveč

Briški svetniki, ki so dokument v roke prvič dobili včeraj, bi se še enemu javnemu podjetju raje odrekli. “Uprava občine projekt podpira in bistvenih vsebinskih pripomb na odlok nimamo,” je pred svetniki sicer dejal direktor uprave Andrej Markočič. So pa zato, je dodal, že pred časom predlagali, da bi CERO upravljalo eno od že delujočih javnih podjetij. V mislih so imeli zlasti družbo Vodovodi in kanalizacija, a pobuda ni bila sprejeta.

Goran Simčič (LDS), je na seji sveta povedal, da komisija za okolje in prostor, ki jo vodi, “na splošno ne odobrava ustanovitve javnega podjetja, saj imamo že druga takšna podjetja.” Odloka komisija ni potrdila, ker, kot je dejal njen član Oskar Kristančič (Briška neodvisna lista), “ne vidimo nobenega smisla, da bi dobili še eno marmornato stavbo za sedež podjetje, še enega direktorja in vse drugo.” Svetniki so na koncu sklenili, naj se odlok obravnava naprej, a pričakujejo, da se bo upoštevalo dane pripombe.

Več vprašanj kot odgovorov ...

Številne pa imajo tudi njihovi kolegi v Ajdovščini in Vipavi. Osnutek odloka so v prvo obravnavali pred dnevi in bodo z razpravama nadaljevali danes. Oboji, denimo, nasprotujejo temu, da bi novogoriški župan pod določenimi pogoji imel pravico do veta na sklepe sveta podjetja, ki bi ga sestavljali župani in županje občin ustanoviteljic.

V Ajdovščini bi, nadalje, natančno določili, kaj od svoje infrastrukture bi občine oddale ali dale javnemu podjetju, odločanje o cenah javne službe bi prepustili svetom občin, ne svetu podjetja, dejavnosti nove družbe bi natančneje opredelili ... Med drugim jih je zanimalo, ali bi bil vpliv občine na delovanje upravljalca CERO sorazmeren z obsegom infrastrukture, ki bi ga mu prepustila, in še so imeli pripomb.

Prevozi “pod mus”?

Ključno vprašanje pa je bilo, ali bo skupno ravnanje z odpadki res najugodnejše. Koliko bodo plačevali ljudje? Mar občino dokument zavezuje, da mora na predelavo v Staro Goro voziti po možnosti več mešenih odpadkov, kot bi si želeli, samo zato, da bo cena še sprejemljiva? O tem so se spraševali svetniki, ki so opozorili, da če bodo stroji za predelavo dobivali premalo smeti, bodo stroški narasli in s tem cena za ljudi. “Podpisali smo pogodbo za center na osnovi usmeritve, da bomo doma ločili in obdelali čim več odpadkov in v Staro Goro vozili čim manj ostanka, da bo cena ugodna. Zdaj nisem več prepričan, da to še velja, a potem si ne upam več kaj reči,” je poudaril župan Marjan Poljšak.

Hkrati bo treba kriti fiksne stroške javnega podjetja in v ajdovskem svetu se bojijo občine se bojijo, da bodo glede na usmeritev, ki jo je omenil župan, delali dvojno delo. Obenem njihova KSD, ki skrbi tudi za ravnanje s smetmi, že zdaj ni v zavidljivem položaju, ker se trudi ohranjati odprto svojo deponijo za še nekaj let ter povečevati ločeno zbiranje odpadkov, hkrati pa je treba urejati CERO.

Za en CERO 20 let prevozov na Dunaj

Ceno odvoza smeti v CERO pa bi radi poznali tudi svetniki Občine Idrija, ki so prvo obravnavo odloka o ustanovitvi javnega podjetja prekinili. “Glede na podatke, ki jih imamo, bomo najprej skušali preračunati, koliko bi bila realna cena vstopa v CERO za naše občane. Potem bomo videli, kaj storiti,” razlaga župan Bojan Sever,ki dodaja, da se projektu ne odpovedujejo, kakor tudi, da je dobro imeti na voljo več scenarijev.

Kot pravi, se predvideva, da bo zbiranje, odvoz in predelava tone mešanih komunalnih odpadkov v okviru CERO stalo 102 evra (brez DDV). Toda župan ne verjame, da je znesek realen. To pa zato, če strnemo njegove besede, ker je projekt CERO preveč napihnjen.

V podobnem centru v Ljubljani naj bi omenjena cena na tono po besedah Severja znašala med 100 in 110 evri, vendar pri populaciji 700.000 ljudi. Je torej logično, da bi podobna cena lahko veljala v CERO, ki naj bi služil zgolj 100.000 ljudem? Sever ne dvomi, da ni. Hkrati na podlagi mnenja svetovalcev Jaspers sodi, da je naložba v CERO predraga, ker da bi moral stati največ 28 milijonov evrov. In če je vse predrago, potem ni odgovorno, da Idrija prispeva zdaj predvidenega 1,4 milijona evrov, “Pri zdajšnji količini odpadkov bi jih za ta denar lahko 20 let vozili sežigat na Dunaj,” za primerjavi poudarja župan. Prepričan je tudi, da v Staro Goro iz 13 občin ne bo prihajalo dovolj smeti za dimenzije CERO. Ustanavljati javno podjetje pa je po njegovem nesmiselno.AMBROŽ SARDOČ