Šolarje hočejo zadržati doma

MIREN > Problematična sta predvsem montažna prizidek s tremi učilnicami in telovadnica, ki sta bila zgrajena leta 1982. Pozimi v telovadnici zebe, v toplih mesecih pa je zadušljivo vroče. Vodstvo šole na nevzdržne razmere opozarja že vsaj desetletje. ”Ta investicija bo imela prednost pri občinskih naložbah. Gradbeno dovoljenje bomo pridobili v kratkem in takrat bomo imeli natančnejše ocene o vrednosti projekta. Mislim, da bi šolo lahko začeli obnavljati v drugi polovici leta 2017,” pravi župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. V načrtu razvojnih programov je naložba ocenjena na približno 4,3 milijone evrov, občina si bo skušala del denarja zagotoviti na razpisih.

V zadnjem času pa je slišati opozorila, da vse več staršev otroke vpisuje v šole v sosednjih občinah. To se dogaja predvsem na Krasu, kjer otroke vpisujejo v komensko šolo. Odbor za družbene dejavnosti je občinski upravi predlagal, naj “opravi analizo problema odhajanja otrok v druge šolske okoliše”. Kot je povedal njegov predsednik Bogomir Nemec, lahko starši otroke vpisujejo kamorkoli, podatek, da je devet otrok iz domače občine v komenski šoli, pa ga je vendarle presenetil. Dolgoročno lahko to po njegovem pomeni manjše oddelke in manj delovnih mest.

“Treba je ugotoviti, zakaj otroci hodijo drugam. To nalogo smo si vzeli kot prioriteto, pripravili bomo poročilo,” je obljubil župan. Da staršev k temu ne bi še spodbujali, je občinski svet sprejel pravilnik o organiziranju šolskih prevozov, po katerem staršem, ki vpišejo otroka v drugi šolski okoliš, pravica do povračila stroškov za prevoz v šolo ne pripada.

Ravnateljica OŠ Miren Danijela Kosovelj pravi, da ni nič neobičajnega, če do deset učencev obiskuje šolo v drugem šolskem okolišu in obratno. Tudi v mirensko šolo se vpisujejo otroci iz drugih občin. Kot razlaga, so nekateri starši izbrali komensko šolo, ker njihovi otroci tam obiskujejo glasbeno šolo, drugi imajo na Komenskem dedke in babice oziroma so starši tam zaposleni. ALENKA OŽBOT