Solkanci z 206 glasovi proti in 53 za dali rdeči karton načrtovani prenovi ulic

SOLKAN • Načrtovana prometna in urbanistična prenova ulic Solkana je med Solkanci povzročila razdor, ki se je pokazal tudi na sinočnjem zboru krajanov. Na solkanskem kotalkališču se je po preštetih podpisih zbralo 398 krajanov s stalnim prebivališčem v Solkanu. Tako tistih, ki so nasprotovali načrtovanim posegom, saj ocenjujejo, da bi jim pomembno poslabšali življenje, kot tistim, ki so po dvajsetih letih prizadevanj v projektu videli priložnost, da Solkan dobi sodobno, privlačno in bolj po meri pešcev in kolesarjev urejeno podobo.

zbor krajanov Solkan 

Foto: Alenka Tratnik

Zahteve CTN so bile za krajane nesprejemljive

"Naša želja je bila, da krajani odločamo o tem, kaj se v kraju dela. Odziv glasovanja je bil glede na odzive v kraju pričakovan, očitno so krajani za to, da se Solkan uredi drugače. Solkanci smo za to, da se uredi vodovod, kanalizacija in vse tisto, kar je pod zemljo. Zaključni sloj bo očitno kopija tega, kar je danes. Sama prenova ni problem, problem je evropski CTN projekt, ki postavlja svoje zahteve. Če jih ne sprejmeš, ni denarja. Mi smo mnenja, da so na prvem mestu krajani in potem denar. Nekatere zahteve so bile take, da se nekaterih stvari ni dalo izpeljati drugače, kot je predlagala občina. Za nas pa to ni bilo sprejemljivo," je po glasovanju povedal predstavnik Iniciative za prometno ureditev Solkana Bojan Mermolja.

Bojan Mermolja, Iniciativa za prometno ureditev Solkana

Foto: Alenka Tratnik

Kot smo že poročali, je krajane najbolj zmotila načrtovana ukinitev stalnih parkirnih mest. "Na Trgu Jožeta Srebrniča in v severnem delu Ulice IX. korpusa bi izgubili 22 stalnih parkirnih mest, ki jih namerava občina nadomestiti z devetimi mesti za kratkotrajno, do 15-minutno parkiranje. Druga težava je tlakovanje Ulice IX. korpusa oziroma Trga Jožeta Srebrniča od lekarne do Šolske ulice, kjer naj bi bilo približno 450 metrov cestišča tlakovanega, to pa pomeni tudi dodaten hrup. Na tem območju in v Šolski ulici so predvideli zoženje cest in širitev pločnikov, v Šolski ulici bi od šole do Žabjega kraja uredili enosmerni promet," je naštel Mermolja.

Občina ni dovolj prisluhnila ljudem

Po uvodni predstavitvi projekta s strani župana Sama Turela in vodje razvojne pisarne Marka Mikulina so udeleženci zbora krajanov v več kot dve uri dolgi razpravi nanizali številne pomisleke. Opozorili, da imajo v Solkanu že iz preteklosti zgrešene projekte, ker mestna občina ni dovolj prisluhnila ljudem. "Želimo si, da se rešitve snuje v spoštovanju do prebivalcev, ne na silo in v lovljenju rokov za razpise," je poudarila Solkanka Andrejka Prijon in izpostavila še, da imajo stanovalci v strnjenem starem delu Solkana že zdaj probleme, saj nimajo možnosti parkiranja na zasebnih zemljiščih, ampak jim ostanejo le javna parkirišča. "Če se bo ta ukinilo, bomo imeli problem, kje sploh pustiti avto, ker v Solkanu ni dovolj parkirnih mest," je dodala.

zbor krajanov Solkan 

Foto: Alenka Tratnik

Da si želijo premišljenih rešitev, ki bodo zagotovile varnost, dostopnost in možnost parkiranja zaposlenim in obiskovalcem šole, je povedala predstavnica zaposlenih na OŠ Solkan. "Solkan je več kot 100 let staro naselje. Ti načrti so dobri za urbano okolje, mi pa smo podeželje in to ne pride v poštev," je pridala še ena od starejših krajank Solkana.

V manjšini so ostali drugače misleči, ki so v projektu urbanistične in prometne prenove Solkana, za katero bi mestna občina dobila dobre tri milijone evrov v okviru ukrepov trajnostne mobilnosti iz mehanizma CTN, prepoznali priložnost za celovito prenovo Solkana po meri ljudi in ne avtomobilov.

Za del krajanov je to zamujena priložnost

"Če bi bil projekt speljan, bi imeli Solkan sodobno urejen, tako Solkan ostaja v letu 1980. Kot krajan sem razočaran nad razmišljanjem nekaterih. Še vedno ne bomo dobili varnosti, umiritve prometa, živeli bomo v plinih in v strahu, da koga povozi avto. Tukaj zmagovalca ni. Vsi smo za nekaj prikrajšani in čas bo pokazal, kaj bo prinesla današnja odločitev. V vsakem takem projektu so omejitve, samo s proračunom mestne občine takega proejkta ni mogoče izpeljati. Ključni problem pa je, da je bila že v štartu komunikacija napačna. Tovrstni projekti se snujejo drugače. Obseg projekta bi zahteval tako javno tribuno leto in pol nazaj, sledila bi druga javna tibuna in potem finalizacija končne strukture ceste z vsemi pristojnimi je v imenu Civilne iniciative za ureditev Solkana povedal Primož Sulič.

zbor krajanov Solkan

Foto: Alenka Tratnik

Župan Turel: "Solkan bo tak, kot je danes"

"To je demokracija. Danes smo bili tukaj, da projekt predstavimo krajanom in da oni odločijo, ali si želijo uresničitev tega, kar smo predstavili. Očitno ljudem parkiranje in avtomobili toliko pomenijo, da želijo dati prednost javnim parkirnim mestom - čim bolj v bližini njihovih domov - pred človekom, pešcem, kolesarjem, pred ranljivimi skupinami. Mnenje Solkancev bomo upoštevali. Projekt prenove magistralnega vodovoda teče dalje, ko ga bomo zaključili, bodo ulice ponovno asfaltirane, parkirišča tam, kjer so danes, in Solkan bo tak, kot je danes," je povedal župan. Del stroškov za asfaltiranje ulic bodo po njegovih besedah pokrili v okviru projekta Mrzlek (ta se izvaja v sklopu Dogovora za razvoj regij), del pa bodo morali zagotoviti v proračunu mestne občine.

Sicer pa je župan spomnil, da je mestna občina postopek že od vsega začetka peljala skupaj s KS Solkan, ki je predvidene ukrepe tudi ob pogojih mehanizma CTN podprla. "Če bi mi lani ob predstavitvi izhodišč in pogojev dobili signal, da Solkanci tega ne želijo, bi ta denar verjetno preusmerili v prenovo Kidričeve ulice v Novi Gorici, kjer že imamo gradbeno dovoljenje in poteka prenova. Glede na to, kako velika dela bodo v Solkanu, smo ta denar želeli nameniti Solkanu, da bi doživel prenovo. Krajani se s tem ne strinjajo," je pristavil Turel.

zbor krajanov Solkan 

Foto: Alenka Tratnik

Trije milijoni evrov so za mestno občino izgubljeni

Dobre tri milijone evrov je za mestno občino izgubljenih, saj se prijavni roki iztekajo. "Ta denar bo verjetno šel v centralni del zahodne kohezijske regije in si ga bodo razdelile občine, ki so take ukrepe pripravljene sprejeti in imajo pripravljene projekte," je pojasnil vodja projekta Marko Mikulin. Na vprašanje o morebitnih virih za izvedbo drugačnih rešitev je odgovoril: "Drugih virov ni. Evropa zahteva trajnostno mobilnost, umikanje avtov iz mest. Ne bo dolgo, ko bodo merili izpuste in bo treba zagotavljati ustrezen zrak v mestih. Avti so glavni vir onesnaženja in jih bo treba umakniti. Ni nastavljeno, da mi lahko delamo parkirišča in garažne hiše. Mi lahko delamo to, kar zagotavlja boljšo kakovost bivanja ljudi. Razumem, da je avto pomemben, da bi se radi pripeljali v dnevno sobo ali v trgovino. Navade se spreminjajo počasi," je dejal.

Zbor krajanov se je zaključil še z dvema sklepoma. Solkanci so z večino glasov podprli predlog, da se na severni vpadnici prepove vstop za tovorni promet - župan je tak sklep že podpisal, zdaj je na potezi direkcija - in sklep, da se v Solkanu ohranijo obstoječa parkirna mesta in doda nova povsod, kjer je to mogoče.