Someljeji so pomembno vplivali na dvig vinske kulture pri nas

ZEMONO> Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije je bilo ustanovljeno januarja 1992 v Novi Gorici. Nekaj zagnanih in zvedavih gostincev z Goriškega je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja iz Italije prineslo spoznanja o kulturi uživanja vina in njegovem spajanju s hrano.

Dvig vinske kulture

“Programski cilj delovanja našega društva je na profesionalen način prispevati k dvigu gastronomske in vinske kulture kot dela obče človekove kulture,” smoter delovanja društva opredeljuje njegov podpredsednik Davorin Škarabot, ki je someljejski tečaj skupaj s Frankom Rutarjem v Gradiški ob Soči opravil zdaj že davnega leta 1987. Poudarja, da je bilo njihovo delovanje že od samega začetka mednarodno usmerjeno in primerljivo. Predsednik društva Ivan Peršolja je spomnil, da so bili že leta 1993 pridruženi člani Svetovnega združenja someljejev (ASI), leto kasneje so postali polnopravni člani, dve leti kasneje pa je Slovenija že imela svojega predstavnika, Jeana Pierra Škrlja, na svetovnem prvenstvu na Japonskem, kjer je bil Škarabot član žirije.

Že prvo leto tečaj

Za organizacijo someljejskega tečaja, sprva predvsem za gostince in vinarje, so se v društvu odločili že v prvem letu delovanja. “Nedavno smo v Ljubljani začeli z izobraževanjem jubilejne dvajsete generacije someljejev prve stopnje,” je na še en jubilej ponosen Ivan Peršolja. Povedal je, da je prva generacija someljejev priznanja prejela na Zemonu, kjer jih je - takrat in sinoči - gostila njihova ustanovna članica in someljejka Katja Kavčič. “Spoznanja o spajanju hrane in vina so spremenila način in kulturo uživanja hrane v naši gostilni,” pa je poudaril njen sin Tomaž Kavčič, ki danes vodi gostilno Pri Lojzetu na Zemonu. Podobno pravi Boris Gašparin iz Pikola v Rožni dolini, še eden od ustanovnih članov, sicer sekretar društva. “Ko soproga Maruška, ki je pri nas glavna v kuhinji, še ni opravila someljejskega izobraževanja, je za kuho zahtevala belo ali rdeče, po njem vselej zahtevo povsem določeno vino,” je ponazoril vpliv izobraževanja na poznavanje vin.

Stotnije someljejev

V devetnajstih seminarjih prve stopnje je društvo Sommelier Slovenije izobrazilo kar 670 someljejev, 85 jih je opravilo drugostopenjski tečaj, pred dobrima dvema letoma pa 27 še najzahtevnejše izobraževanje tretje stopnje.

Someljeji so vinski svetovalci v gostilnah in restavracijah, vse več jih je tudi v trgovskih in svetovalnih podjetjih, za bolj poglobljen pogled v svet spajanja vin in hrane so se odločili tudi številni vinarji in precej ljubiteljev, ki se z vinom ne ukvarjajo poklicno.

“Tudi mi smo prispevali, da je vinska in gastronomska kultura v Sloveniji v minulih dveh desetletjih zrasla,” so poudarjali številni someljeji sinoči na Zemonu. Davorin Škarabot pa je ugotavljal, da so bili ob začetku svojega delovanja someljeji tisti, ki so odstirali poglede v svet vin in osveščali goste, danes pa je v obilju informacij precej drugače, gostom pomagajo, da se v informacijski džungli dobro znajdejo. SAŠO DRAVINEC